Fréjus

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Fréjus
MairieFréjus.JPG
Fréjus se nahaja v Francije
Fréjus
Fréjus se nahaja v Provansa-Alpe-Azurna obala
Fréjus
43°25′59″N 6°44′8″E / 43.43306°N 6.73556°E / 43.43306; 6.73556Koordinati: 43°25′59″N 6°44′8″E / 43.43306°N 6.73556°E / 43.43306; 6.73556
DržavaFrancija
RegijaProvansa-Alpe-Azurna obala
DepartmaVar
OkrožjeDraguignan
KantonFréjus
InterkomunalitetaAglomeracijska skupnost
Fréjus Saint-Raphaël
Upravljanje
 • Župan (2008-2014) Élie Brun
Površina
1
102,27 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2017)[1]
52.672
 • Gostota520 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
83061 /83370
Nadmorska višina0–616 m
(povp. 8 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Fréjus (provansalsko Frejús/Frejus), je letoviško mesto in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Var regije Provansa-Alpe-Azurna obala. Leta 1999 je mesto imelo 46.801 prebivalca.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži na Azurni obali ob izlivu rek Argens in Reyran v Sredozemsko morje, 90 km severovzhodno od Toulona.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Fréjus je sedež istoimenskega kantona, v katerega sta poleg njegove vključeni še občini Les Adrets-de-l'Estérel in Bagnols-en-Forêt s 50.536 prebivalci. Skupaj s sosednjim Saint-Raphaëlom tvori enovito mesto in aglomeracijsko skupnost.

Kanton Fréjus je sestavni del okrožja Draguignan.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Fréjus je bil ustanovljen leta 49 pred našim štetjem kot rimski Forum Julii, kasneje Forum Julium (2. stoletje), de Frejurio (1035) in Frejus (1436). Okoli leta 30 pr. n. št. je postal kolonija za veterane 8. legije, v približno istem času se je začela tudi gradnja mestnega pristanišča, ki je postalo za Ostio drugo največje v rimskem cesarstvu, vse do padca Nerona leta 69 našega štetja.

V zgodnjem srednjem veku je vpliv Fréjusa postopoma upadel do 10. stoletja, ko je prišel pod nadzor mestenega škofa Riculpha, s katerim se je začelo novo obdobje mesta.

Decembra 1959 so poplavne vode ob popustitvi jezu Malpasset opustošile zahodne četrti mesta, pri čemer je umrlo 500 ljudi.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Katedrala Saint-Léonce, Fréjus

Fréjus je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

  • rimske ostaline
  • Stolnica Saint-Léonce v Fréjusu, francoski zgodovinski spomenik, je del srednjeveških verskih zgradb iz obdobja od 5. do 13. stoletja, ko je bil Fréjus pomembno versko in trgovsko središče Provanse. Stolnica je posvečena lokalnemu škofu sv. Leonciju (ca. 419-488). Njena krstilnica, zgrajena v 5. stoletju, kasneje ob kasnejših prenovah skrita, je bila ponovno odkrita v letu 1925 in velja za eno najstarejših krščanskih zgradb v Franciji.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.