Saint-Raphaël, Var

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Saint-Raphaël, Var
Lega
Zemljevid
Saint-Raphaël, Var se nahaja v Francija
Saint-Raphaël, Var
Saint-Raphaël, Var se nahaja v Provansa-Alpe-Azurna obala
Saint-Raphaël, Var
43°25′29″N 6°46′4″E / 43.42472°N 6.76778°E / 43.42472; 6.76778Koordinati: 43°25′29″N 6°46′4″E / 43.42472°N 6.76778°E / 43.42472; 6.76778
DržavaFrancija
RegijaProvansa-Alpe-Azurna obala
DepartmaVar
OkrožjeDraguignan
KantonSaint-Raphaël
InterkomunalitetaAglomeracijska skupnost
Fréjus Saint-Raphaël
Upravljanje
 • Župan (2008-2014) Jordi Ginesta
Površina
1
89,59 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
35.950
 • Gostota400 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
83118 /83530, 83700
Nadmorska višina0–560 m
(povp. 16 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Saint-Raphaël (okcitansko/provansalsko Sant-Rafèu) je letoviško mesto in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Var regije Provansa-Alpe-Azurna obala. Mesto ima okoli 36.000 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži na skrajnem vzhodu Fréjuskega zaliva, na meji z departmajem Alpes-Maritimes.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Saint-Raphaël je sedež istoimenskega kantona, vključenega v okrožje Draguignan. Skupaj s sosednjim Fréjusom tvori enovito mesto in aglomeracijsko skupnost Fréjus Saint-Raphaël.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ime kraja izhaja od cerkve, leta 1065 posvečene nadangelu Rafaelu (danes cerkev sv. Petra), v letu 1073 imenovan Sanctus Raphaël.

V času druge svetovne vojne, 15. avgusta 1944, je bila njegova obala eno od prizorišč zavezniškega izkrcanja v južni Franciji (Operacija Dragoon).

Leta 1957 so iz vzorca prsti, zbrane v bližini mesta, prvikrat uspeli osamiti bakterijo Streptomyces mediterranei, slednja je postala vir za zdravilo proti tuberkulozi Rifamycin.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

  • bazilika Notre-Dame de la Victoire, zgrajena leta 1887 v neobizantinskem slogu, v spomin na zmago krščanskih sil nad Otomanskim imperijem v bitki pri Lepantu 7. oktobra 1571.
  • cerkve sv. Petra (v starem jedru mesta), Notre-Dame du Sacré-Cœur (Agay), sv. Bernardke (Valescure), Sacré-Cœur (Boulouris).

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.