Fosforjev pentoksid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Fosforjev pentoksid
Fosforjev pentoksid
Fosforjev pentoksid
Imena
Druga imena
fosforjev (V) oksid,fosforjev anhidrid,fosforjev oksid
Identifikatorji
3D model (JSmol)
ChemSpider
ECHA InfoCard 100.013.852
RTECS število
  • TH3945000
Lastnosti
O10P4
Molska masa 283,89 g·mol−1
Tališče 340 °C (644 °F; 613 K)
Vrelišče 360 °C (sublimira)
eksotermna hidroliza
Parni tlak 1 mmHg @ 384 °C
Nevarnosti
/
R-stavki (zastarelo) R35
S-stavki (zastarelo) S1/2,S22,S26,S45
NFPA 704 (diamant ognja)
Flammability code 1: Must be pre-heated before ignition can occur. Flash point over 93 °C (200 °F). E.g. canola oilHealth code 3: Short exposure could cause serious temporary or residual injury. E.g. chlorine gasReactivity code 3: Capable of detonation or explosive decomposition but requires a strong initiating source, must be heated under confinement before initiation, reacts explosively with water, or will detonate if severely shocked. E.g. hydrogen peroxideSpecial hazard W: Reacts with water in an unusual or dangerous manner. E.g. sodium, sulfuric acidNFPA 704 four-colored diamond
1
3
3
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C [77 °F], 100 kPa).
Sklici infopolja

Fosforjev pentoksid je kemična spojina. katere molekularna formula je P4O10 (njegovo ime izhaja iz njegove empirične formule: P2O5). Fosforjev pentoksid je anhidrid fosforne kisline.

Sestava[uredi | uredi kodo]

Fosforjev pentoksid se kristalizira v vsaj štirih oblikah ali polimorfizmah. Najbolj poznano, prikazano na sliki, sestavljajo molekule P4O10. Šibke Van der Waalsove sile držijo te molekule skupaj, v heksagonalnem kristalnem sistemu (vendar pa, kljub visoki simetriji molekul, molekule v kristalni zgradbi niso »stisnjene« tesno druga ob drugi[1]). Kristalna struktura fosforjevega pentoksida (P4O10) zelo spominja na 3-D kristalno strukturo teorije grup adamantana.[2] Struktura adamantana je tesno povezana z anhidridom fosforjeve kisline, P4O6. Njena gostota je 2.30 g/cm3. Fosforjeva kislina ima vrelišče pri 423 °C pod atmosferskim tlakom; če jo segrevamo hitreje lahko sublimira.

Druge polimorfizične oblike so polimerične, toda v vsakem primeru, so fosforjevi atomi vezani s štirimi kisikovimi atomi v strukturo tetraedra pri čemer eden izmed kisikovih atomov tvori s fosforjevim atomom trajno dvojno vez (P=O). Oblika O-strukture (gostota 3.05 g/cm3, tališče 580 °C), je sestavljena iz plastovite strukture, katera vsebuje medsebojno povezane obroče P6O6 (za razliko od strukture nekaterih polisilikatov). Faza manjše gostote ali tako imenovana O-struktura, je sestavljena iz tri- dimenzionalne (3D) kristalne mreže z gostoto 2.72 g/cm3.[3] Preostale polimorfizične oblike so, steklo ali amorfične snovi (ne-kristalne trdnine).

Phosphorus-pentoxide-sheet-from-xtal-3D-balls.png
Phosphorus-pentoxide-xtal-3D-balls.png
del o′-(P2O5) plasti
o′-(P2O5) plastno sestavljanje

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Fosforjev pentoksid se nahaja v trdnem agregatnem stanju. Je bela praškasta snov, ostrega dražljivega vonja. Povzroča hude opekline in je izjemno škodljiv, če se pogoltne ali vdihuje. Hlapi povzročajo draženje oči in dihal. Burno reagira z vodo, ustvarita se vročina in fosforjeva kislina.

Obstojnost in reaktivnost[uredi | uredi kodo]

Fosforjev pentoksid je obstojen, če ga hranimo v ustreznih razmerah. Poskušamo se izogniti vlagi in nezdružljivimi snovmi. Ob stiku z vodo ali vlago nastaja fosforjeva kislina.

Nezdružljiv je z naslednjimi snovmi: amonijakom, kalcijevim oksidom, klorovim trifluoridom, vodikovim fluoridom, kisikovim difluoridom, perklorno kislino, perklorno kislino in kloroformom, kalijem, natrijem, natrijevim karbonatom, natrijevim hidroksidom, vodo, mešanica vode in drugih organskih snovi.

Pri razkroju snovi nastajajo škodljivi fosforjevi oksidi.

Toksikološki podatki[uredi | uredi kodo]

Akutna strupenost pri vdihavanju hlapov:

  • LC50(podgane)=1217 mg/m3/1 uro
  • LC50(zajci) = 5000 mg/m3/2 uri

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Cruickshank, D.W.J. (1964). "Refinements of Structures Containing Bonds between Si, P, S or Cl and O or N: V. P4O10". Acta Cryst. 17: 677–9. doi:10.1107/S0365110X64001669.
  2. D. E. C. Corbridge "Phosphorus: An Outline of its Chemistry, Biochemistry, and Technology" 5th Edition Elsevier: Amsterdam. ISBN 0-444-89307-5.
  3. D. Stachel, I. Svoboda and H. Fuess (1995). "Phosphorus Pentoxide at 233 K". Acta Cryst. C51 (6): 1049–1050. doi:10.1107/S0108270194012126. Neznan parameter |month= ni upoštevan (pomoč)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]