Florac

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Florac

Lega
Zemljevid
Florac se nahaja v Francija
Florac
Florac se nahaja v Okcitanija
Florac
44°19′34″N 3°35′35″E / 44.32611°N 3.59306°E / 44.32611; 3.59306Koordinati: 44°19′34″N 3°35′35″E / 44.32611°N 3.59306°E / 44.32611; 3.59306
DržavaFrancija
RegijaOksitanija
DepartmaLozère
OkrožjeFlorac
KantonFlorac
InterkomunalitetaSkupnost občin
Pays de Florac et du Haut Tarn
Upravljanje
 • Župan (2001-2008) Daniel Velay
Površina
1
29,89 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2018)[1]
1.894
 • Gostota63 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
48061 /48400
Nadmorska višina522–1.141 m
(povp. 542 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Florac je naselje in občina v južni francoski regiji Languedoc-Roussillon, podprefektura departmaja Lozère. Leta 1999 je naselje imelo 1.996 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži ob sotočju rek Tarnon in Mimente, v osrčju Sevenskega narodnega parka. V bližini se po izlivu reke Tarnon v Tarn pričenja 40 km dolga Tarnska soteska.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Florac je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Bédouès, Les Bondons, Cocurès, Ispagnac, Rousses, Saint-Laurent-de-Trèves, La Salle-Prunet in Vebron s 3.927 prebivalci.

Naselje je prav tako sedež okrožja, v katerem se nahajajo kantoni Barre-des-Cévennes, Florac, Massegros, Meyrueis, Pont-de-Montvert, Saint-Germain-de-Calberte in Sainte-Enimie z 12.524 prebivalci.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

  • grad château de Florac iz 13. stoletja, prenovljen 1652 po verskih vojnah, med francosko revolucijo skladišče soli, od 1976 sedež Sevenskega narodnega parka
  • hiša La Maison de la Congrégation, prvotno kapucinski samostan, kasneje bolnišnica in sedež podprefekture, danes privatna šola, od 1999 na seznamu francoskih zgodovinskih spomenikov.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.