Ferdinand de Saussure

Ferdinand de Saussure
Ferdinand de Saussure
Rojstvo	26. november 1857[…]; Ženeva, Švica
Smrt	22. februar 1913[…] (55 let); Vufflens Castle[d]
Državljanstvo	Švica
Poklic	jezikoslovec
Obdobje	Filozofija 19. stoletja
Regija	Zahodna filozofija
Šola/tradicija	Strukturalizem, Semiotika
Glavna zanimanja	Jezikoslovje
Pomembne ideje	Strukturalizem, Semiologija
	Vplival na Barthes, Lévi-Strauss, Lacan, Althusser, Jakobson, Foucault, Derrida, Laclau, Chomsky;
Podpis

Ferdinand de Saussure, švicarski filozof in jezikoslovec, * 26. november 1857, Ženeva, † 22. februar 1913, Vufflens-le-Chateau, Švica.

Ferdinand de Saussure velja za eno ključnih osebnosti sodobnega jezikoslovja; njegove teoretske osnove so bistveno zaznamovale razvoj strukturalnega jezikoslovja in semiotike v 20. stoletju, hkrati je bil tudi osrednji del ženevskega strukturalizma. Danes skupaj s Charlesom Sandersom Peircem velja za ustanovitelja semiotike oz. znamenoslovja.

Saussurjev vpliv na jezikoslovje in sorodne humanistične vede je bil obsežen. Eden izmed njegovih prevajalcev, Roy Harris, je Saussurjev prispevek opisal kot ključen za razumevanje humanističnih znanosti, zlasti jezikoslovja, filozofije, psihoanalize, psihologije, sociologije in antropologije. Njegove teoretske osnove so bile v nadaljnih raziskavah sicer tako kritizirane kot razširjene, vendar organizacijska načela, ki jih je uvedel, še vedno predstavljajo pomembno izhodišče sodobnih pristopov k raziskovanju jezika.

Življenje

Rojen je bil 26. novembra 1857 v Ženevi. Njegov oče, Henri Louis Frédéric de Saussure, je prav tako bil znanstvenik, ukvarjal se je namreč z mineralogijo, entomologijo ter taksonomijo. Saussure je že v zgodnji mladosti je izkazoval izjemno nadarjenost za jezike in humanistične vede; do petnajstega leta je obvladal nemščino, francoščino, angleščino, grščino in latinščino. V skladu z družinsko tradicijo se je leta 1875 vpisal na Univerzo v Ženevi, kjer je sprva študiral kemijo in fiziko. Po enem letu študija je z dovoljenjem staršev nadaljeval izobraževanje na Univerzi v Leipzigu, kjer se je posvetil primerjalnemu jezikoslovju. Leta 1880 je doktoriral ter se kmalu za tem preselil v Pariz, kjer je enajst let poučeval sanskrt, gotščino in staro visoko nemščino preden se je l. 1892 vrnil v Ženevo, da bi poučeval na tamkajšnji univerzi.

Pri enaindvajsetih letih je objavil najpomembnejše delo svojega življenja, razpravo Mémoire sur le système primitif des voyelles dans les langues indo-européennes, v kateri je predstavil teorijo o prvotnem vokalnem sistemu indoevropskih jezikov. To delo velja za eno najpomembnejših razprav v zgodovinskem jezikoslovju.

Šele leta 1907, po upokojitvi sodelavca, se je posvetil poučevanju splošnega jezikoslovja, ki ga je učil do 1911. Poleti 1912 je zbolel ter 22. februarja 1913 na ženini domačiji umrl.

Delo

Saussure je v času svojega življenja objavil razmeroma malo del, vendar je njegov vpliv na razvoj jezikoslovja kljub temu obsežen. Poleg razprave o indoevropskem vokalnem sistemu je objavil še nekaj znanstvenih člankov, večina njegovega gradiva pa je bila urejena in objavljena posmrtno. Eden najpomembnejših prispevkov je njegov pogled na jezik kot sistem znakov (semiotika), pri čemer ima vsak znak pomen le v okviru svojega odnosa do drugih znakov v sistemu.

Predavanja iz splošnega jezikoslovja

Po njegovi smrti sta Saussurjeva učenca Charles Bally in Albert Sechehaye, na podlagi ohranjenih zapiskov iz predavanj, poskušala sistematizirati njegove poglede na jezikoslovje. Leta 1916 sta izdala delo Cours de linguistique générale (Predavanja iz splošnega jezikoslovja), ki sprva ni naletelo na večjo pozornost. Saussurjeve ideje so najprej sprejeli člani Kopenhagenskega, Moskovskega in Praškega lingvističnega krožka, v Franciji in ZDA pa so se širše uveljavile šele v tridesetih in štiridesetih letih 20. stoletja.

V ZDA se je zanimanje za njegovo delo povečalo po prihodu Romana Jakobsona, enega izmed ustanoviteljev Moskovskega in Praškega lingvističnega krožka. Delo Predavanja iz splošnega jezikoslovja je postalo temelj strukturalne lingvistike, katere ideje so postavile osnovo za večino pomembnih odkritij na področju jezikoslovja v 20. stoletju.

Laringalna teorija

V zgodnejših letih je Saussure objavil teorijo, ki bi pojasnila nepravilnosti v oblikoslovju indoevropskih jezikov. Ta hipoteza, kasneje poznana kot laringalna teorija, je bila potrjena šele po razvozlanju hetitskega jezika v 20. stoletju. Prav raziskovanje tega problema bi Saussurja naj spodbudilo k razvoju strukturalizma.

Ključni pojmi

Langue in parole

Kot nov predmet v jezikoslovju je vpeljal razliko med jezikom (langue), ki je skupni jezikovni sistem, in govorom (parole), ki označuje rabo jezika pri posameznikih. Pri jeziku je treba posebej izpostaviti to, da je abstraktni, družbeno deljeni sistem pravil, medtem ko gre pri govoru za konkretne primere rabe jezika.

Sinhrona in diahrona analiza

Pojem sinhrone in diahrone analize se nanaša na dva različna načina proučevanja jezika. Sinhrona analiza jezik preučuje kot sistem v danem trenutku, diahrona analiza pa raziskuje njegovo spreminjanje skozi čas. Saussure je poudarjal pomembnost sinhronega pristopa, ki omogoča preučevanje notranje strukture jezika.

Sintagmatska in paradigmatska os

Saussure je jezikovne enote razumel kot povezane v dveh temeljnih vrstah odnosov. Sintagmatski odnosi se nanašajo na linearno zaporedje jezikovnih elementov v govoru ali stavku. Paradigmatski odnosi pa označujejo razmerja med elementi, ki lahko zamenjajo drug drugega na istem mestu v strukturi, na primer med različnimi samostalniki, glagoli ali pridevniki.

Označevalec in označenec

Eden osrednjih pojmov Saussurjeve teorije je jezikovni znak, ki je po njegovem dvostranski. Sestavljen je iz označevalca (beseda) in označenca (pomen). Pomen znaka ne izhaja iz njegove notranje lastnosti, temveč iz njegovih razlik in odnosov do drugih znakov v sistemu jezika.

Arbitrarna narava znakov

Saussure je poudarjal, da je razmerje med označevalcem in označencem arbitrarno oz. ne nujno povezano, s čimer lahko razložimo, kako se jeziki sčasoma spreminjajo, saj se lahko razmerja med obliko in pomenom premikajo. Različni jeziki tako lahko za isti pojem uporabljajo različne znake, kar omogoča jezikovno raznolikost.

Dela

Mémoire sur le système primitif des voyelles dans les langues indo-européennes (1878)
De l'emploi du génitif absolu en Sanscrit: Thèse pour le doctorat présentée à la Faculté de Philosophie de l'Université de Leipzig (1881)
Cours de linguistique générale (1916)
Recueil des publications scientifiques de F. de Saussure (1922)
Saussure's Third Course of Lectures in General Linguistics (1910–1911) from the Notebooks of Emile Constantin (1993)
Phonétique: Il manoscritto di Harvard Houghton Library bMS Fr 266 (1995)
Écrits de linguistique générale (2002)
Anagrammes homériques (2013)
Une vie en lettres 1866–1913 (2014)

Sklici

↑ Internet Philosophy Ontology project
d:Track:Q6023365
↑ GeneaStar
d:Track:Q98769076
1 2 Record #118605879 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
d:Track:Q27302 d:Track:Q36578
↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
d:Track:Q193563 d:Track:Q19938912

Viri

Encyclopaedia Britannica. (n.d.). Ferdinand de Saussure. https://www.britannica.com/biography/Ferdinand-de-Saussure
Falk, J. S. (2023). Ferdinand de Saussure. EBSCO Research Starters. https://www.ebsco.com/research-starters/history/ferdinand-de-saussure
Fiveable Content Team. (2025). Ferdinand de Saussure. Fiveable. https://fiveable.me/literary-theory-criticism/unit-2/ferdinand-de-saussure/study-guide/6lG6m61Gd2v1ocpu

Glej tudi

seznam jezikoslovcev

Ta članek o znanstveniku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q6423319_citetype_Q35127&quot;_data-entity-id=&quot;Q6023365&quot;&gt;[[:en:The_Internet_Philosophy_Ontology_Project|Internet_Philosophy_Ontology_project]]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q6023365]]&lt;/div&gt;-1] Internet Philosophy Ontology project
d:Track:Q6023365

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q33270324&quot;_data-entity-id=&quot;Q98769076&quot;&gt;GeneaStar&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q98769076]]&lt;/div&gt;-2] GeneaStar
d:Track:Q98769076

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q36524&quot;_data-entity-id=&quot;Q36578&quot;&gt;[http://d-nb.info/gnd/118605879/_Record_#118605879]_//_[[:Gemeinsame_Normdatei|Gemeinsame_Normdatei]]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2012—2016.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q27302]][[d:Track:Q36578]]&lt;/div&gt;-3] 1 2 Record #118605879 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
d:Track:Q27302 d:Track:Q36578

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q36524_citetype_Q7094076_citetype_Q27031827_citetype_Q595971&quot;_data-entity-id=&quot;Q19938912&quot;&gt;data.bnf.fr:_platforma_za_odprte_podatke&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2011.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q193563]][[d:Track:Q19938912]]&lt;/div&gt;-4] ta.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
d:Track:Q193563 d:Track:Q19938912

[1]

[2]

[3]

[4]

Spletne zbirke normativne kontrole
Mednarodno	ISNI VIAF GND FAST WorldCat
Nacionalno	ZDA Francija podatki BnF Japonska Italija Avstralija Republika Češka Španija Portugalska Nizozemska Norveška Latvija Hrvaška Čile Grčija Argentina Koreja Švedska Poljska Vatikan Izrael Finska Katalonija Belgija
Akademsko	CiNii
Ljudje	Trove Deutsche Biographie DDB
Drugo	IdRef Historical Dictionary of Switzerland Yale LUX CONOR (Slovenija) CONOR (Srbija)