Evgen Lah

Evgen Lah
Rojstvo	15. avgust 1858({{padleft:1858|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:15|2|0}}) Vipava
Smrt	2. februar 1930({{padleft:1930|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:2|2|0}}) (71 let) Ljubljana
Državljanstvo	Kraljevina Jugoslavija  Avstro-Ogrska  Avstrijsko cesarstvo
Poklic	pisatelj, kontorist, statistik

Evgen Lah, slovenski proučevalec ožje domovine, uradnik, pisatelj in statistik, * 15. avgust 1858, Vipava, † 2. februar 1930, Ljubljana.

Življenjepis

Lah je obiskoval ljudsko šolo v Škofji Loki, nižjo gimnatijo v Kranju, višjo pa v Ljubljani, kjer je 1876 z odliko maturiral; nato je na dunajski univerzi študiral geografijo in statistiko, a je zaradi bolezni prekinil študij ter postal uradnik pri trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani (1882–1883), v šolskem letu 1883–1835 je bil pomožni učitelj na ljubljanski gimnaziji, prestopil 1886 v magistratno službo, kjer je napredoval do magstratnega nadsvetnika in delal kot šolski poročevalec (1889–1900, 1907–1924), potem je postal komunalni statistik. To službo je opravljal do svoje upokojitve.

Delo

Lah je tedanje skromno slovensko domoznansko literaturo obogatil z opisi kranjskih| jezer, kranjskih planin, kraških jam z zemljepisnimi črticami o Bohinju, radovljiški ravnini, Tržiču in Kranju ter s statističnimi članki in razpravami iz kranjske meteorologije, o kranjskem prebivalstvu v letu 1881, pogovornem jeziku na Kranjskem, kranjskem duhovništvu. Njegovo berilo v pisateljskem podpornem društvu napisano 1885 z naslovom O pomenu naših krajevnih imen je bolj zabavnega kot znanstvenega značaja. Po uradnem izkazu o razdelitvi ljubljanskega poglavarstva iz leta 1817 je podal političen opis Kranjske iz tega časa in ga primerjal z novejšimi razmerami. Iz večjega samostojnega dela je posnet Statistischer Bericht der Handels- u. Gewerbekammer f. Krain in den Jahren 1876–80 (Lj. 1882). Za »Oesterr. Städtebuch« je sestavljal letne statistične podatke o Ljubljani (Wien 1886–1908). Po svojem nemškem poročilu za VI. mednarodni kongres za higieno in demografijo, ki se je 1887 vršil na Dunaju, je napisal razpravo o Ljubljani. Sestavil je Zgodovino in statistični pregled ljubljanskih ljudskih šol (v Poročilu o lj. ljud. šolah 1889–90), poročal o ljubljanskem ljudskem šolstvu ob začetku šolskega leta 1890/1891, o avstrijskem srednjem šolstvu, o avstrijskem ljudskem šolstvu v dobi 1828–1885 in o avstrijskem šolstvu leta 1890 s posebnim ozirom na Kranjsko. Po uradnih virih je sestavil statistično paralelo o ljubljanskem ljudskem štetju in o ljubljanskih občinskih volitvah v obdobju od 1866 do 1903.