Evgen Jarc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Evgen Jarc
Portret
Rojstvo7. december 1878({{padleft:1878|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})
Novo mesto
Smrt5. junij 1936({{padleft:1936|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:5|2|0}}) (57 let)
Ljubljana
DržavljanstvoFlag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Poklicpedagog, politik, urednik
Poznan popolitik

Evgen Jarc, slovenski politik in profesor, * 7. december 1878, Novo mesto, † 5. junij 1936, Ljubljana.

Jarc je od leta 1889 do 1897 obiskoval gimnazijo v Novem mestu, klasično filologijo, slavistiko in filozofijo pa od leta 1897 do 1901 na univerzi v Gradcu,služboval je kot profesor v Kranju (1901–1908) in od 1908 na I. državni gimnaziji v Ljubljani, ter kasneje še v Tuzli. Na univerzi se je inicijativno udeležil gibanja katoliškega dijaštva in bil med ustanovitelji slovenskega akademskega društva Zarje v Gradcu (1901) ter prosvetnega društva Naprej (Gradec 1902), ki je bilo namenjeno predvsem delavstvu. V Kranju je bil med soustanovitelji prosvetnega društva Kranj (1902) in več let tudi njegov predsednik, v Ljubljani predsednik Slovenske Straže (od ustanovitve do 1. svet.vojne), podpredsednik Slovenske krščanske.-socialne zveze (1909–1911), predsednik Slovenske katoliške akademije starešinstva (1924–1927) in podpredsednik Kmečke zveze ter podpredsednik Kmetijske družbe. Udeležil se je katoliških shodov kjer je sodeloval v odsekih in plenumu, bil podpredsednik odseka za književnost in umetnost III. slovenskega katoliškega shoda, nastopil na deklaracijskih shodih v Škofji Loki in Metliki, na številnih strankinih shodih, in bil član načelstva in izvršilnega odbora SLS. V kranjskem deželnem zboru je zastopal volilni okraj Kranj-Škofja Loka (1908–1918), bil član raznih odsekov, deželni odbornik (do 1910). Zastopal je stališče o ustanovitvi je slovenske univerze. V državnem zboru na Dunaju je zastopal volivni okraj Novo mesto-Črnomelj (1910–1918) in kot poslanec nastopal zlasti v zvezi s problematiko o prehrani in preganjanu političnih nasprotnikov.

Med prvo svetovno vojno se je aktivno vključil v uveljavljanje idej majniške deklaracije. Po vojni se je posvetil mestni politiki, se zavzemal za kulturni napredek in turistični razvoj Ljubljane. Tik pred smrtjo je postal glavni urednik Kronike slovenskih mest.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija Slovenije; knjiga 4, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]