Pojdi na vsebino

Eva Premk Bogataj

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Eva Premk Bogataj
Portret
Rojstvo29. januar 1979({{padleft:1979|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:29|2|0}}) (47 let)
Ljubljana
Državljanstvo Slovenija[1]
Poklicraziskovalka, jezikoslovka, literarna zgodovinarka, urednica

Eva Premk Bogataj, literarna zgodovinarka in komunikacijska strokovnjakinja, znana po delu na področju jezikoslovja, književnosti, strateškega komuniciranja in interdisciplinarnih raziskav, * 29. januar 1979, Ljubljana.

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Diplomirala, magistrirala in doktorirala je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in je po izobrazbi profesorica hrvaškega, srbskega, makedonskega in ruskega jezika s književnostmi, magistra hrvaškega in srbskega jezika in doktorica literarnih znanosti. Leta 2002 je diplomirala s primerjalno temo Intelektualni lirizam kod Isaka E. Babelja i Danila Kiša[2], leta 2005 je magistrirala z naslovom Enklitike v hrvaškem jeziku (na primeru elektronskih medijev)[3]. Leta 2012 je doktorirala z naslovom Končnost in neskončnost v literarnem opusu Nikole Šopa in Gregorja Strniše[4]. Je Francke Premk in Janeza Premka, vnukinja Marje Boršnik ter Tiborja Škerlaka in "četrta generacija žensk v znanosti"[5]. V času študija in kasneje je preživela več let v tujini[6] in prejela številne štipendije za nadarjene, med drugim je nekdanja štipendistka Mestne občine Ljubljana. Izmed 1380 kandidati iz vse Evrope[7] je bila izbrana za postdoktorsko štipendijo Basileus. Objavila je dve znanstveni monografiji in več deset bibliografskih enot na področju jezikoslovja, književnosti in interdisciplinarnih raziskav.[8] Aktivno govori slovensko, hrvaško, srbsko, angleško, nemško, francosko, italijansko, rusko, pasivno pa tudi makedonsko in druge slovanske jezike[9].

Delo

[uredi | uredi kodo]

Po zaključku študija se je zaposlila kot asistentka za hrvaški in srbski knjižni jezik, sodelovala je v ARRS in bilateralnih projektih Nevrolingvistični aspekti bilingvizma, Kontrastivne in aplikativne raziskave in predavala predmeta Uvod v lingvistiko in Metodologija pisanja in objavljanja znanstvenih besedil. Leta 2017 je postala docentka za hrvaško in srbsko književnost.

Kasneje je delovala na področju mednarodnih in EU projektov s področja kulture, izobraževanja in trajnosti ter založništva in komuniciranja. Z Občino Tržič je leta 2009 organizirala gostovanje permakulturnega kmeta Seppa Holzerja. Z Občino Kranj in je izvedla projekt Pot Jeprškega učitelja. Leta 2008 je pridobila nacionalno poklicno kvalifikacijo Vodja projektov in opravila izobraževanje ZPM-IPMA, opravljene ima številne certifikate in licence s področja odnosov z javnostmi, ESG, voditeljstva in digitalne transformacije na mednarodnih inštitucijah. Med leti 2006 in 2008 je delala kot vodja izobraževanja, med leti 2008 in 2018 kot vodja projektov in vodja dogodkov ter strokovnjakinja za komuniciranje.

Med 2018 in 2022 je kot strateški vodja projektov in vodja promocije na Beletrini nadzirala promocijo šestdesetih novih knjižnih naslovov letno, produkcijo 250 dogodkov letno in sodelovala pri več kot 65 domačih in EU projektih letno. Kot vodja marketinga in odnosov z javnostmi je skrbela tudi za promocijo festivalov Dnevi poezije in vina in Festival Fabula, v sodelovanju z agencijo Kreativna baza pa tudi za odnose z mediji, sodelovala pri promociji novih projektov, kot je Klasična[10] Beletrina, komuniciranju e-branja in e-knjige in platforme Biblos ter spletne dostopnosti. Ob petindvajsetletnici Beletrine je vodila projekt razstave Temnejša je noč, svetlejše so zvezde[11] v sodelovanju s Cankarjevim domom. Leta 2021 je vodila marketing in odnose z javnostmi za 37. slovenski knjižni sejem v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije.

Med leti 2022 in 2026 je imela vodstvene vloge na področju komuniciranja v bančnem in FMCG sektorju. V letu 2023 je kot vodja odnosov z javnostmi, regijskega marketinga, CSR in tiskovin - katalog, katalog ekspres in revija active beauty v dm Slovenija vodila tudi projekt 30 let in #Skupaj drug za drugega.[12] Od leta 2024 raziskuje in piše interdisciplinarni blog The Architect of Meaning, v katerem obravnava teme s področja jezika, kulture, ESG, komunikacije, družbenih sistemov ter razmerja med pomenom, odločanjem in institucionalnim delovanjem.

Leta 2025 je objavila svoj prvi roman Maestro in tidldibab o neandertalski piščali.[13]

Izbor del

[uredi | uredi kodo]

Roman

[uredi | uredi kodo]
  • 2025. Maestro in tidldibab. Lux&Rosen. (COBISS)

Znanstveni članki

[uredi | uredi kodo]
  • 2017. Kritika modernizma pri Nikoli Šopu in Gregorju Strniši skozi prizmo perenialistične šole. Slavia Centralis. Letn. 10, št. 1, str. 90-103. (COBISS)
  • 2016. Motiv besmrtnosti u kontekstu kosmogonije u srpskoj narodnoj pripoveci Baš Čelik i ruskoj Koščej bessmertnyj . Philological studies = Filološki studii; Filološke pripombe; Filologičeskie zametki; Filološke studije [Elektronski vir]. Zv. 2, str. 83-92. (COBISS)
  • 2016. Vuk Stefanović Karadžić v slovenskem tisku Slavistična revija: časopis za jezikoslovje in literarne vede = journal for linguistics and literary studies. Letn. 64, št. 4, str. 525-538. (COBISS)
  • 2006. Smrt u djelima Šopa i Strniše: (na primjerima Tremende, ʺspjeva groze i grohotaʺ, i mrtvačkog plesa Ljudožderi). Rad Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti, Razred za književnost. Knj. 27 (493), str. 245-261. (COBISS)
  • 2006. Važnost stvaralačke veze Trubar - Petar Pavao Vergerij ml. za Slovence i Hrvate. Prilozi za istraživanje hrvatske filozofske baštine. God. 32, br. 1-2, str. 13-34. (COBISS)
  • 2003. O ustvarjalnem ritmu v opusu Danila Kiša. Perspektive slovenistike ob vključevanju v Evropsko zvezo. Str. [338]-344. (COBISS)

Monografije

[uredi | uredi kodo]
  • 2017. Časovno v večnem in večnost v minljivem: primerjalna študija ustvarjalnosti Nikole Šopa in Gregorja Strniše v luči tradicionalizma. Maribor: Univerzitetna založba Univerze.(COBISS)
  • 2015. Prof. dr. Marja Boršnik: prva dama slovenske slavistike. (v soavtorstvu s Premk, Francka). Kranj: Mestna občina in Gorenjski muzej. (COBISS)

Uredništvo

[uredi | uredi kodo]
  • 2021. Premk, Francka. Čudež življenja. Škofja Loka: Domus Litisia. (COBISS)
  • 2016. Premk, Francka in Premk, Janez. Srečevanja z Martinom Kojcem. Domus Litisia. (COBISS)
  • 2009. Holzer, Sepp, PREMK, Eva (urednik). Uporni kmet. Ljubljana: Amalietti & Amalietti. (COBISS)

Nagrade

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ CONOR
  2. ↑ »COBISS Bibliografije raziskovalcev«. COBISS Bibliografije raziskovalcev. COBISS IZUM. 2002. Pridobljeno 3. junija 2024.
  3. ↑ »Cobiss Bibilografije raziskovalcev«. COBISS Bibliografije raziskovalcev. COBISS IZUM. 2005. Pridobljeno 3. junija 2024.
  4. ↑ »Cobiss bibilografije raziskovalcev«. Cobiss bibilografije raziskovalcev - Eva Premk Bogataj. Cobiss. 2012. Pridobljeno 3. junija 2024.
  5. ↑ Krišelj Grubar, Urška (23. september 2025). »So zgodbe, ki ne smejo umreti«. Jana. Zv. 38 (38 izd.) (objavljeno 23. september 2025). str. 26. ISSN 0350-9125.
  6. ↑ »ONAVE doc. dr. Eva Premk Bogataj«. ONAVE. Združenje Onave. 2023. Pridobljeno 3. junija 2024.
  7. ↑ »Eva Premk Bogataj Home«. Eva Premk Bogataj, osebna stran. 2024. Pridobljeno 3. junija 2024.
  8. ↑ »COBISS Bibliografije raziskovalcev, dr. Eva Premk Bogataj«. COBISS Bibliografije raziskovalcev. COBISS IZUM. 3. junij 2024. Pridobljeno 3. junija 2024.
  9. ↑ »Eva Premk Bogataj osebna stran«. Eva Premk Bogataj osebna stran. 2024. Pridobljeno 3. junija 2024.
  10. ↑ Gaberšček Kruhar, Simona (23. januar 2021). »Klasična Beletrina mora postati mantra bralcev«. www.marketingmagazin.si. Marketing Magazin. Pridobljeno 2. junija 2024.
  11. ↑ »Razstava temnejša je noč svetlejše so zvezde«. Beletrina - novice. Beletrina. 20. oktober 2021. Pridobljeno 3. junija 2024.
  12. ↑ »Sporočila za medije dm drogerie markt d.o.o.«. dm drogerie markt - sporočila za medije. dm. 17. avgust 2023. Pridobljeno 3. junija 2024.
  13. ↑ »Bralni užitki: Vsak človek, ki pride naproti, je tvoj učitelj - Svet24.si«. Novice Svet24. Pridobljeno 12. maja 2026.

Viri

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Eva_Premk_Bogataj&oldid=6674911«