Pojdi na vsebino

Eugen Netto

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Eugen Netto
Portret
RojstvoEugen Otto Erwin Johannes Netto[1]
30. junij 1846({{padleft:1846|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[2][1][3]
Halle, Brandenburška marka[d][1]
Smrt13. maj 1919({{padleft:1919|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[2][1] (72 let)
Gießen[d], Weimarska republika[1]
Državljanstvo Nemčija
Poklicmatematik, univerzitetni učitelj

Eugen Otto Erwin Netto, nemški matematik, * 30. junij 1848, Halle, Nemčija, † 13. maj 1919, Gießen, Nemčija.

Življenje in delo

[uredi | uredi kodo]

Netto je najbolj znan po svojem delu iz kombinatorike in teorije grup. Od leta 1866 je študiral na Univerzi v Berlinu pri Kroneckerju, Weierstrassu in Kummerju. Doktoriral je leta 1870 pod Weierstrassovim in Kummerjevim mentorstvom. Najprej je devet let poučeval na gimnaziji v Berlinu, nato pa je leta 1879 postal izredni profesor na Univerzi v Strasbourgu. Leta 1882 so ga imenovali za izrednega profesorja na Univerzi v Berlinu, od leta 1888 pa je bil redni profesor na Univerzi v Gießnu. Ob upokojitvi leta 1913 so ga imenovali za profesorja emeritusa.

Netto je veliko prispeval k razvoju abstraktne teorije grup, kjer je uporabil spoznanja o permutacijskih grupah in grupah iz teorije števil, ne pa tudi matričnih grup. V svojih člankih je naprej razvil teorijo grup, še posebej je leta 1877 dal dokaze izrekov Sylowa o številu podgrup danega reda, ki jih vsebuje dana končna grupa.

Cantor je leta 1878 pokazal, da lahko enotski interval bijektivno preslikamo na enotski kvadrat . Naslednje leto je Netto pokazal, da takšna preslikava ne more biti zvezna funkcija.

Njegovo delo Priročnik kombinatorike (Lehrbuch der Combinatorik) iz leta 1901 je eno najzgodnejših del posvečeno izključno kombinatoriki.[4]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 4 5 MacTutor History of Mathematics archive — 1995.
  2. 1 2 Record #116944684 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  3. Virtualna mednarodna normativna datoteka[Dublin, Ohio]: OCLC, 2003.
  4. »Lehrbuch der Combinatorik«. Teubner. 1901., 2. izdaja 1927

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]