Eugen Netto

Eugen Netto
Rojstvo	30. junij 1848({{padleft:1848|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:30|2|0}}) ali 30. junij 1846({{padleft:1846|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:30|2|0}}) Halle
Smrt	13. maj 1919({{padleft:1919|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:13|2|0}}) Gießen
Državljanstvo	Nemčija
Poklic	matematik, univerzitetni učitelj

Eugen Otto Erwin Netto, nemški matematik, * 30. junij 1848, Halle, Nemčija, † 13. maj 1919, Gießen, Nemčija.

Življenje in delo

Netto je najbolj znan po svojem delu iz kombinatorike in teorije grup. Od leta 1866 je študiral na Univerzi v Berlinu pri Kroneckerju, Weierstrassu in Kummerju. Doktoriral je leta 1870 pod Weierstrassovim in Kummerjevim mentorstvom. Najprej je devet let poučeval na gimnaziji v Berlinu, nato pa je leta 1879 postal izredni profesor na Univerzi v Strasbourgu. Leta 1882 so ga imenovali za izrednega profesorja na Univerzi v Berlinu, od leta 1888 pa je bil redni profesor na Univerzi v Gießnu. Ob upokojitvi leta 1913 so ga imenovali za profesorja emeritusa.

Netto je veliko prispeval k razvoju abstraktne teorije grup, kjer je uporabil spoznanja o permutacijskih grupah in grupah iz teorije števil, ne pa tudi matričnih grup. V svojih člankih je naprej razvil teorijo grup, še posebej je leta 1877 dal dokaze izrekov Sylowa o številu podgrup danega reda, ki jih vsebuje dana končna grupa.

Cantor je leta 1878 pokazal, da lahko enotski interval $I\,$ bijektivno preslikamo na enotski kvadrat $I^{2}\,$. Naslednje leto je Netto pokazal, da takšna preslikava ne more biti zvezna funkcija.

Njegovo delo Priročnik kombinatorike (Lehrbuch der Combinatorik) iz leta 1901 je eno najzgodnejših del posvečeno izključno kombinatoriki.

Zunanje povezave

• Stran o Eugenu Nettu Univerze svetega Andreja (angleško)
• Eugen Netto na Projektu Matematična genealogija (angleško)