Erzjanščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
erzjanščina
erzänj kelj
эрзянь кель
Materni jezikRusija
PodročjeMordovija, Nižni Novgorod, Čuvašija, Uljanovsk, Samara, Penza, Saratov, Orenburg, Tatarstan, Baškortostan
Št. maternih govorcev
430.000 Mordovci  (2010 census)[1]
V popisu iz leta 1926 je razvidno, da je bilo erzjancev približno 2/3 etničnih Mordovcev in to razmerje naj bi bilo še danes podobno.[2]
uralski
Pisavacirilica
Uradni status
Uradni jezik
Mordovija (Rusija)
Jezikovne kode
ISO 639-2myv
ISO 639-3myv
Glottologerzy1239[3]
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Erzjanščina (erzjansko эрзянь кель, IPA: [ˈerʲzʲanʲ ˈkelʲ]) je Ugrofinski jezik, ki ga govori približno 37.000 ljudi v severnih, vzhodnih in severozahodnih delih Republike Mordovije in v sosednjih regijah Nižnega Novgoroda, Čuvašije, Penze, Samare, Saratova, Orenburga, Uljanovska, Tatarstana in Baškortostana v Rusiji. Diaspora je tudi v Armeniji, Estonij in v Kazahstanu in drugih državah Srednje Azije. Erzjanščina se danes piše v enaki cirilici, kot jo uporablja ruski jezik. V Mordoviji je erzjanščina uradni jezik skupaj z mokšanščino in ruščino.

Jezik spada v mordvinsko vejo ugrofinskih jezikov, ki so delo širše uralske jezikovne družine. Erzjanščina je tesno sorodna z mokšanščino, vendar ima drugačno fonetiko, morfologijo in besedišče.

Abeceda[uredi | uredi kodo]

Abeceda erzjanskega jezika temelji na ruski abecedi in je sestavljena iz 29 črk: r: а, б, в, г, д, е, ё, ж, з, и, й, к, л, м, н, о, п, р, с, т, у, ц, ч, ш, ы, ь, э, ю, я. Črke ф, х, щ in ъ se pojavljajo samo v izposojenkah.

Poskus latinizacije[uredi | uredi kodo]

25. marca 1932 je bila v okviru latinizacije jezikov ljudstev ZSSR sprejeta latinična abeceda za oba mordvinska jezika. Sestavljena je bila iz naslednjih črk: A a, Ә ә, B в, C c, Ç ç, D d, Э э, E e, F f, G g, Ь ь, I i, J j, K k, L l, M m, N n, O o, Ө ө, P p, R r, S s, Ş ş, T t, U u, Y y, V v, X x, Z z, Ƶ ƶ, ȷ, Rx, Lh (zadnji dve črki samo za mokšanščino). 19. maja 1932 so po posvetovanju z lokalnimi strokovnjaki sprejeli to abecedo z naslednjimi spremembami: A a, B в, C c, Ç ç, D d, Ә ә, F f, G g, Y y, I i, J j, K k, L l, M m, N n, O o, P p, R r, S s, Ş ş, T t, U u, V v, X x, Z z, Ƶ ƶ, Ь ь, Rx, Lh[4]. Kljub uradnemu sprejetju latinične abecede, jo dejansko niso dali v uporabo.[5].

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • A.I. Bryzhinskiy, O.V. Pashutina, Ye.I. Chernov. Писатели Мордовии Биобиблиографический справочник. Saransk: Mordovskoye Knizhnoye Izdatelystvo, 2001. ISBN 5-7595-1386-9.
  • Vasilij D'omin. Сюконян тенк... Эрзянь писательде ёвтнемат. Saransk, 2005. ISBN 5-7595-1665-5.
  • Ksenija Djordjevic & Jean-Leo Leonard. Parlons Mordve. Paris: L'Harmattan, 2006, ISBN 2-296-00147-5.
  • Makar E. Evsev'ev. Основы мордовской грамматика, Эрзянь грамматика. С приложением образцов мокшанских склонений и спряжений. Москва: Центральное издательство народов СССР, 1928.
  • Jack Rueter. Adnominal Person in the Morphological System of Erzya. Suomalais-Ugrilaisen Seuran Toimituksia 261. Helsinki: Suomalais-Ugrilainen Seura, 2010, ISBN 978-952-5667-23-3 [print], ISBN 978-952-5667-24-0 [online].
  • D.V. Tsygankin. Память запечатленная в слове: Словарь географических названий республики Мордовия. Saransk, 2005. ISBN 5-7493-0780-8.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Population of the Russian Federation by Languages" (PDF). gks.ru (ruščina). Russian Bureau of Statistics. Pridobljeno dne 1 November 2017.
  2. Jack Rueter (2013) The Erzya Language. Where is it spoken? Études finno-ougriennes 45
  3. Hammarström, Harald; Forkel, Robert; Haspelmath, Martin, ur. (2017). "Erzya". Glottolog 3.0. Jena, Germany: Max Planck Institute for the Science of Human History.
  4. G. Autow. Новый алфавит. Великая революция на востоке. — Saratów: Нижневолжское краевое изд-во, 1932. s. 61-64
  5. G. Autow. Новый алфавит. Великая революция на востоке. — Saratów: Нижневолжское краевое изд-во, 1932. s. 61-64

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]