Ernst Pascual Jordan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ernst Pascual Jordan
Portret
Rojstvo 18. oktober 1902({{padleft:1902|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[1][2]
Hannover[1]
Smrt 31. julij 1980({{padleft:1980|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})[1][2] (77 let)
Hamburg[1]
Bivališče Flag of the German Empire.svg Nemško cesarstvo
Flag of Germany (3-2 aspect ratio).svg Weimarska republika
Flag of the German Reich (1935–1945).svg Tretji rajh
Merchant Flag of Germany (1946-1949).svg Zavezniške zasedbene cone v Nemčiji
Flag of Germany.svg Zahodna Nemčija
Narodnost Zastava Nemčije nemška
Področja fizika, matematika
Ustanove Univerza v Rostocku, Univerza v Berlinu, Tehniška univerza v Hannovru, Univerza v Hamburgu
Alma mater Univerza v Göttingenu
doktorat 1925
Mentor doktorske
disertacije
Max Born
Poznan po kvantna mehanika, kvantna teorija polja, matrična mehanika, Jordanova algebra
Pomembne nagrade medalja Maxa Plancka (1942)
medalja Friedricha Gaussa (1955)
nagrada Konrada Adenauerja 1970

Ernst Pascual Jordan, nemški fizik in matematik, * 18. oktober 1902, Hannover, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 31. julij 1980, Hamburg, Zahodna Nemčija (sedaj Nemčija).

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Jordan je diplomiral na Tehniški univerzi v Hannovru, kjer je študiral matematiko, fiziko in zoologijo.[3] Doktoriral je leta 1925 iz teoretične fizike na Univerzi v Göttingenu.

Leta 1939 se je prostovoljno javil v vojno letalstvo in večinoma služboval v meteoroloških postajah na letališčih, nekaj časa tudi v preskusnem raketnem poligonu Peenemünde.

Bil je sodelavec Borna in Heisenberga pri izgradnji kvantne mehanike. Delal je posebno na kvantni elektrodinamiki s Paulijem in Wignerjem, pri uporabi kvantne mehanike pri optičnih problemih, kvantni algebri in splošni teoriji relativnosti. Poleg znanstvenih del je objavil tudi nekaj priljubljenih spisov.

Razvil je, skupaj z Bransom in Dickejem tenzorsko skalarno teorijo gravitacije. Kozmološka teorija predvideva spreminjanje univerzalnih konstant s starostjo Vesolja.

Bil je profesor teoretične fizike na Univerzi v Rostocku med letoma 1928 do 1944, na Univerzi v Berlinu od 1944 do 1951 in po letu 1951 po Paulijevem posredovanju redni profesor na Univerzi v Hamburgu. Skupaj z Bornom je leta 1930 napisal delo Osnovna kvantna mehanika (Elementare Quantenmechanik).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 Record #117182826 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ^ 2,0 2,1 data.bnf.fr: open data platform, платформа відкритих даних, платформа открытых данных, plateforme de données ouvertes, piattaforma di dati aperti, Opendata-Plattform, otevřená data platforma, åben-data-platform, տվյալների բաց շտեմարան, platforma za odprte podatke, plataforma de datos abierta, plataforma de dados aberta, платформа адкрытых дадзеных, платформа на отворените данни, platforma otwartych danych, ашық деректер платформасы, ачык маалыматтарды платформа, açıq data platforma, ochiq ma'lumotlar platforma, açık verilerin platformu, платформа отвореног података, platforma otvorenih podataka, platforma otvorenog podataka, platforma otvorených údajov, πλατφόρμα ανοικτών δεδομένων, platformu atklātā datu, platforma atvira duomenų, platvormi avatud andmete, avoimen datan foorumi, nyílt adatok platformja, პლატფორმა ღია მონაცემები, платформа за отворени податоци, нээлттэй мэдээллийн тавцан, platformă de date deschise, platformo de malferma datumoj — 2011.
  3. ^ Strnad (2010), str. 207.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]