Dušan Farčnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dušan Farčnik
Rojstvo12. april 1919({{padleft:1919|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})
Ptuj
Smrt6. julij 1997({{padleft:1997|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:6|2|0}}) (78 let)
Ljubljana
BivališčeZastava Velike Britanije Združeno kraljestvo
 Nemčija
Zastava Slovenije Slovenija
DržavljanstvoSlovenija
Narodnostslovenska
Alma materUniverza v Ljubljani
diploma 1948
Poznan poPovezovanje glavnih nosilcev s prečniki v brano
Način prednapenjana nateznih palic

Dušan Farčnik, slovenski gradbeni inženir, * 12. april 1919, Ptuj, † 6. julij 1997, Ljubljana.

Ukvarjal se je s statiko in konstruiranjem. Deloval je v domovini in v Nemčiji.

Mladost in študij[uredi | uredi kodo]

Njegov oče Anton Farčnik[1] je bil na Ptuju jurist in okrajni glavar. Imel je še brata Milana. Preselili so se v Celje, kjer je Dušan maturiral leta 1938. Tam je živel tudi kot študent. Študij na gradbenem oddelku Tehniške fakultete v Ljubljani je prekinil zaradi vojne. Diplomiral je leta 1948.

Delo[uredi | uredi kodo]

Najprej je delal v Podjetju za ceste, Projektivnem zavodu in Projektu - nizke gradnje. Leta 1955 je dobil pooblastilo za samostojno odgovorno inženirsko delo. Od takrat do leta 1964 je delal v Gradisu, v oddelku za projektiranje zgradb. Vmes je leta 1958 za eno leto odšel na specializacijo v Anglijo. Med letoma 1964 in 1975 je delal v ZR Nemčiji, najprej šest let pri rojaku, inž. Ottu Likarju, nato v podjetju Ayan und Partner. Od leta 1975 do upokojitve leta 1988 je bil na Republiškem inšpektoratu za ceste.

Njegov mentor v dobi pripravništva je bil Svetko Lapajne. V tem času je preračunal 54 m dolg ločni most čez Lahinjo v Črnomlju. Posebnost tega mostu je prvikrat v Sloveniji uporabljeno statično upoštevanje sodelovanja loka z voziščno konstrukcijo pri upogibnih obremenitvah.

Pri projektiranju avtocestnih nadvozov preko glavne ceste Ljubljana - Zagreb je prvi predvidel prednapete montažne nosilce. Statična posebnost je bila v upoštevanju ugodnosti, ki jih nudi povezovanje glavnih nosilcev s prečniki v tako imenovano brano. Pri paličnem mostu čez Idrijco v Dolenji Trebuši po sistemu Nielson z obešenim voziščem je prvi uvedel originalni način prednapenjanja nateznih palic. Teh palic ni takoj zabetoniral, ampak predvidel takojšnjo začasno obremenitev mostu z gramozom. Tako napete palice je zabetoniral. Z odstranitvijo gramozne obremenitve mostu je dobil obložni beton nateznih palic nekaj tlačne prednapetosti.

Njegovo delo so še strešne dvoranske konstrukcije hal v Kidričevem in avtomobilskih delavnic v Ljubljani (Mercedes, DKW). V Münchnu se je ukvarjal tudi z revizijami statičnih elaboratov.

Zasebno[uredi | uredi kodo]

Z ženo Katjo je imel hčer Manjo, arhitektko. Igral je šah, hodil je v gore in na lov ter smučal. Tri leta pred smrtjo je zbolel. Pogreb z žaro je bil 10. julija 1997 na mestnem pokopališču v Celju.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Lapajne, Svetko. "Dušan Farčnik, dipl. inž. gradb. (1919-1997) : in memoriam". Gradbeni vestnik : glasilo Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. - ISSN 0017-2774. (Letn. 46, št. 11/12, 1997, str. 361). PDF revije dostopen na spletišču Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije
  • "V žalosti sporočamo, da je umrl naš dragi DUŠAN FARČNIK, dipl. inž. gr.". Delo (9. julij 1997), letnik 39, številka 156. str. 19. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Medobčinska splošna knjižnica Žalec (9. december 2011). »Most čez Savinjo«. Kamra.si. Pridobljeno 11. avgusta 2023.