Drežnica, Hrvaška

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Drežnica
Naselje
Spomenik padlim borcem II. svetovne vojne in pravoslavna cerkev v Drežnici
Spomenik padlim borcem II. svetovne vojne in pravoslavna cerkev v Drežnici
Drežnica, Hrvaška is located in Hrvaška
Drežnica
Drežnica
Lokacija Drežnice na zemljevidu Hrvaške
Koordinati: 45°08′14″N 15°05′29″E / 45.13722°N 15.09139°E / 45.13722; 15.09139Koordinati: 45°08′14″N 15°05′29″E / 45.13722°N 15.09139°E / 45.13722; 15.09139
Država Flag of Croatia.svg Hrvaška
Županija Karlovška županija Karlovška županija
Mesto Ogulin
Naselitev 1610-1632 [1]
Površina
 • Skupno 176 km2
Nadmorska višina okoli 500 m
Prebivalstvo (2001)[2]
 • Skupno 729
Poštna številka 47313
Omrežna skupina + 385 (0)47
Spletna stran www.dreznica.hr

Drežnica (v času SFRJ Partizanska Drežnica) je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Ogulin Karlovške županije.

Geografska lega[uredi | uredi kodo]

Naselje Drežnica leži ob gorskem masivu Velike Kapele, ki je del kraškega Dinarskega gorstva. S površino 176,27 km2 je Drežnica največja katastrska občina na Hrvaškem [3], prevladujejo pa gozdne površine.

Na področju Drežnice se nahajajo tri pomembnejša kraška polja, ki jeseni običajno poplavijo:

  • Drežniško polje,
  • Lug,
  • Krakarsko polje.
Drežniško polje

Demografija[uredi | uredi kodo]

V Drežnici prevladuje prebivalstvo srbske manjšine.[1]

Pregled števila prebivalcev po letih[2]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
2458 3226 3609 3839 4370 4678 4250 4274 2388 2382 2144 1450 1126 891 729

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Srbi so se v Drežnici naselili v 17. stoletju. Leta 1842 je bila zgrajena srbska pravoslavna cerkev Roždestva presvete bogorodice (slovensko Rojstva svete družine), ki v času druge svetovne vojne pogorela, danes pa se obnavlja.

Med drugo svetovno vojno je bilo v Drežnici pomembno partizansko gibanje s štabom NOB Hrvaške v letih 1942-1943 in Partizansko bolnišnico številka 7, ustanovljeno leta 1942, v kateri so se zdravili predvsem ranjenci iz Korduna, Banije, Like, Žumberka in Slovenije, v času četrte sovražnikove ofenzive pa tudi iz drugih območij nekdanje Jugoslavije. Število žrtev vojne iz Drežnice je preseglo število 1000.[4][5]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]