Pojdi na vsebino

Dolina vrtnic

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Nasadi vrtnic pri vasi Rosino
Festival vrtnic v Rozovem

Dolina vrtnic (bolgarsko Розова долина, latinizirano: Rozova dolina) je regija v osrednji Bolgariji, ki obsega dolini rek Strjama in Tundža (oba pritoka Marice), skupno dolgi 130 km in široki 1 do 16 km. Regijo omejujejo južna pobočja Stare planine na severu in severna pobočja vzhodnega dela gorovja Sredna gora na jugu, najpomembnejše naselje je Kazanlak.[1][2]

Kot pove ime, območje slovi po tradicionalnem gojenju vrtnic za pridelavo rožnega olja. K temu prispeva ugodno celinsko podnebje s posebno mikroklimo, kjer višavja na severu in jugu ščitijo pred vetrom in zagotavljajo dovoljšnjo količino padavin, ter rodovitne rečne naplavine na dnu dolin. Nasadi, ki skupno obsegajo več tisoč hektarjev površin, pridelajo nekaj tisoč ton cvetov vrtnic letno, iz katerih v 30 do 50 destilarnah pridobijo okrog 1,5 tone rožnega olja, kar predstavlja približno polovico svetovne produkcije. To se uporablja v tisočih dišavah in kozmetičnih pripravkih, več kot 95 % ga izvozijo. Kozmetična podjetja imajo v lasti približno polovico površin nasadov, preostanek pa manjši lokalni pridelovalci. V pridelavi je zaposlenih več kot 10.000 ljudi.[1] Bolgarsko rožno olje (Българско розово масло, Bulgarsko rozovo maslo) iz Doline vrtnic in drugih območij pridelave v Bolgariji velja v industriji za simbol kakovosti in ima zaščiteno geografsko označbo Evropske unije.[3]

Tradicija gojenja vrtnic je izpričana že v zapisih iz obdobja Odriškega kraljestva Tračanov v 5.–3. stoletju pr. n. št. in je v sodobnem času prerasla v pomemben element kulture in identitete Bolgarov. Na pridelavo rožnega olja je ključno vplivala tudi tradicija vinogradništva, od koder so prenesli več tehnoloških inovacij za destilacijo. Od začetka 20. stoletja v krajih v Dolini vrtnic prirejajo festival vrtnic, ki poteka od druge polovice maja do prve polovice junija.[1]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 Loulanski, Vesselin; Loulanski, Tolina (2014). »The heritization of Bulgarian rose«. Acta geographica Slovenica. 54 (2). doi:10.3986/AGS54408.
  2. Lund-Lack, S. (2010). »Bulgaria: Economy«. Greece and the Eastern Balkans. World and Its Peoples: Europe. Marshall Cavendish Reference. str. 1500. ISBN 978-0-7614-7902-4.
  3. "IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1020/2014 z dne 25. septembra 2014 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Българско розово масло (Bulgarsko rozovo maslo) (ZGO))". Uradni list Evropske unije (283/31). 2014-09-27. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32014R1020. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]