Dolgo jezero

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Dolgo jezero
Längsee
Laengsee-kaernten.jpg
LegaKoroška
Koordinate46°47′22″N 14°25′27″E / 46.78944°N 14.42417°E / 46.78944; 14.42417Koordinati: 46°47′22″N 14°25′27″E / 46.78944°N 14.42417°E / 46.78944; 14.42417
Glavni odtokiLavabach v Dravo
Države porečjaAvstrija
Maks. dolžina1.3 km
Maks. širina900 m
Površina75 ha
Povp. globina13 m
Maks. globina21.4 m
Količina vode9.200.000 m³
Gladina (n.m.)550 m
NaseljaŠentjurij ob Dolgem jezeru (nemško Sankt Georgen am Längsee)

Dolgo jezero (nemško in v Avstriji imenovano Längsee) je ledeniško jezero, na nadmorski višini 550 mnm, na severu Celovške kotline v okraju Šentvid ob Glini na Koroškem v Avstriji.


Geografija[uredi | uredi kodo]

Jezero leži na nadmorski višini 550 m. in je na najgloblji točki 21.4 m globoko. Površina je približno 0,75 km². Po dolžini meri okoli 1,3 km, na najožji točki je približno 900 m široko. Kot večina drugih koroških jezer je bilo tudi Dolgo jezero ledeniško oblikovano. Predstavlja preostanek nekdanjega večjega jezera. Z izjemo zahodnega brega, ki pada relativno strmo, so obale ravne, lahko pristopne. Poleti njegova čista voda doseže 26 ° C. V poletni sezoni sta odprti dve kopališči, krajevno javno kopališče, in manjše “Grajsko kopališče”. Jezero je poraščeno s številnim trstičevjem in vodnimi lilijami. Najboljši čas za potapljanje je jeseni, vidljivost pod vodo je do 8 metrov. Najpogostejše vrste alg, ki jih najdemo na jezeru so zlate alge in modrozelene alge na večjih globinah.

Flora in favna[uredi | uredi kodo]

Plavajoče rastline na jezeru so beli lokvanj (Nymphaea alba) in rumeni blatnik (Nuphar lutea). Proti kopnemu sledi jezerski biček (Scirpus lacustris) in širokolistni rogoz, nato trstičevje (Phragmites australis). Redke rastlinske vrste v trstičju so pravi kolmež (Acorus calamus), ki raste pogosto skupaj z Sparganium erectum in močvirsko peruniko (Iris pseudacorus). Dlje sledi pas velikega šaša predvsem kepe togega šaša (Carex elata), čemur sledi gozd črne jelše.

Ribolov[uredi | uredi kodo]

Dolgo jezero predstavlja posebno vodno telo za lokalne ribiče. Vzdolžno jezero, ima obliko ščuke, in ponuja množico zanimivih vrst rib. Ploščič je najpogostejša vrsta rib in v Dolgem jezeru, ki zraste do dolžine več kot 50 cm. Tudi ščuka se razmeroma dobro razmnožuje in se lahko primerja z drugimi koroškimi jezeri. Na primer, maja 1990 najdena mrtva ščuka je tehtala 29 kg in merila 146 cm. V jezeru najdemo naslednjih 13 vrst rib:

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Liselotte Schulz: Der Längsee. Verlag des Kärntner Institut für Seenforschung, Klagenfurt 2003
  • Werner H. Schratt: Ermittlung des Nährstoffeintrages aus landwirtschaftlich genutzten Flächen in den Längsee, Wien, Universität für Bodenkultur, Diplomarbeit (1992).
  • Wolfgang Honsig-Erlenburg, Norbert Schulz: Die Fische Kärntens. Naturwissenschaftlicher Verein für Kärnten, Klagenfurt 1989

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]