Da Vincijeva šifra (roman)

Da Vincijeva šifra

Naslovnica knjige
Avtor	Dan Brown
Naslov izvirnika	The Da Vinci Code
Prevajalec	Nataša Müller
Država	ZDA
Jezik	Angleščina
Žanr	Triler, Kriminalni roman
Založnik	Mladinska knjiga (Slovenija)
Datum izida	18. marec 2003 (ZDA)
Št. strani	454 (ZDA, trda vezava) 471 (Slovenija, trda vezava)
ISBN	0-385-50420-9 (Slovenija, prva izdaja, trda vezava); ISBN 0-385-50420-9 (ZDA, trda vezava)
OCLC	50920659
COBISS	213261056
UDK	821.111(73)-312.4
Predmetne oznake	umori, detektivi, Sionsko priorstvo, Sveti gral, Louvre, Leonardo da Vinci
Predhodnik	Ledena Prevara
Naslednik	Salomonov ključ

Da Vincijeva šifra (izvirno angleško The Da Vinci Code) je roman ameriškega pisatelja Dana Browna, ki je izšel leta 2003 in postal svetovna prodajna uspešnica z več kot 40 milijoni prodanih izvodov. Je nadaljevanje pisateljeve manj znane knjige Angeli in demoni (Angels & Demons). V slovenščino jo je prevedla Nataša Müller. Po knjigi je bil posnet istoimenski film.

Podrobnost slike Zadnja večerja, L. da Vinci

Vsebina

Knjiga govori o poskusu razrešitve umora Jacquesa Saunièra, kustosa v pariškem Louvru. Najdejo ga ustreljenega, ležečega v položaju Vitruvijevega človeka, kot ga je upodobil Leonardo da Vinci, na tleh ene dvoran Louvra. Na telesu ima z lastno krvjo napisano sporočilo. Francoski inšpektor Bezu Fache za umor sumi Roberta Langdona, profesorja simbologije na Univerzi Harvard, ki je bil na večer umora dogovorjen za sestanek s Saunièrom. Pred aretacijo ga reši Sophie Neveu, vnukinja umorjenega, sicer kriptologinja pri francoski policiji. Skupaj pobegneta in sledita Saunièrovim namigom, ki naj bi ju pripeljali do skrivnosti svetega grala.

Namigi so tesno povezani z da Vincijevimi deli, denimo Mono Liso in Zadnjo večerjo. Sauniere je bil vrhovni član Sionskega priorstva, skupine, katere cilj naj bi bil varovati skrivnost svetega grala in jo razkriti ob primernem času, proti čemur se bori Rimskokatoliška cerkev, posebno organizacija Opus Dei. Njen član, albin Silas, ubije vse 4 vrhovne člane priorstva. Sveti gral naj v resnici ne bi bil kelih, iz katerega je pil Jezus Kristus ob zadnji večerji, temveč ženska, Marija Magdalena, ki naj bi bila nosilka Kristusovega rodu. Gral naj bi vključeval tudi resnična pričevanja in evangelije (glejte Evangelij po Tomažu), ki niso bili vključeni v Biblijo, saj govorijo, da je bil Kristus poročen in imel otroka z Marijo Magdaleno. Čaščenje ženskega spola naj bi katoliška cerkev na nikejskem koncilu potlačila in skrivnost varovala, odkritje svetega grala pa bi temu nasprotovalo.

Kljub avtorjevi trditvi, da so podatki o tajnih organizacijah, obredih, dokumentih in umetniških delih v knjigi resnična dejstva, je vrsta zgodovinarjev in teologov opozorila, da to še zdaleč ne drži. (članek CNN s seznamom nekaterih večjih netočnosti, članek v angleški Wikipediji). Mnoge omenjene organizacije (z Opus Dei v ospredju) so po izidu knjige objavile proteste proti domnevno neresničnim navedbam v knjigi.

Glej tudi

• Angeli in demoni
• Rimokatoliška cerkev
• Opus Dei
• Jezus Kristus
• Marija Magdalena
• Sionsko priorstvo
• Projekt Bibliotekarji o romanih
• Portal:Literatura

Izdaje

• Slovenski prevod romana iz leta 2004 (COBISS)
• Ameriški izvirnik iz leta 2003 (COBISS)

Zunanje povezave

• Film
• Da Vincijeva šifra - Mladina (Marcel Štefančič, Jr, 2006)
• Da Vincijeva šifra: čudna dejstva - RTV
• Da Vincijeva šifra - RTV
• Razkritje Da Vincijeve šifre (Spletna knjigarna Doria - opis vsebine in avtorjev komentar)
• Da Vincijeva šifra, katoliška Cerkev in Opus Dei (Informacijski urad Opus Dei na internetu)
• Stefan Lovgren, No Gospel in 'Da Vinci Code' Claims, Scholars Say
• Jennifer Rast, The Da Vinci Code: Fiction Based Upon Fiction
• Dan Brown and Da Vinci Code
• James Dobson, Lee Strobel, Edwin Lutzer in Alex McFarland, The Truth Behind Da Vinci's Deception
• oddaja BBC Church fights Da Vinci Code novel