Cerkev svete Foške, Peroj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Cerkev sv. Foške
Cerkev sv. Foške se nahaja v Hrvaška
Cerkev sv. Foške
Cerkev sv. Foške
44°57′N 13°48′E / 44.950°N 13.800°E / 44.950; 13.800Koordinati: 44°57′N 13°48′E / 44.950°N 13.800°E / 44.950; 13.800
KrajPeroj
Država Hrvaška
Verska skupnostRimskokatoliška
Patrocinijsveta Foška
Zgodovina
Statuspodružnična cerkev,
romarska cerkev
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivna
Uprava
Župnijažupnija Vodnjan
ŠkofijaPoreč in Pulj
Notranjost cerkve

Cerkev sv. Foške pri Batvačih, blizu Peroja v Istri, je majhna srednjeveška triladijska bazilika s tremi vzidanimi apsidami. Trije pari polkrožnih arkad delijo glavno ladjo od stranskih. Najstarejši deli cerkve datirajo v začetek 7. stoletja, ladje pa so bile poviševane v 12. in 17. stoletju. V preteklosti je bila celotna notranjost bazilike poslikana, freske pa so ohranjene le na manjših površinah. Umetniško najpomembnejši del cerkve predstavlja ohranjena zidna slika Jezusovega vnebovhoda iz 12. stoletja: na sliki je Jezus na prestolu v mandorli, ki jo nosijo štirje angeli, v spodnjem delu je šest apostolov, ki sledijo temu odhodu v nebo, z zgornje strani je kompozicija obrobljena s široko borduro. Freske so lep primer benediktinskega slikarstva iz obdobja romanike.

Prvotna zgodnjekrščanska cerkvica danes nosi baročno podobo. V tem času je bila pred vhodom prizidana tudi velika lopa (največja v Istri), katere streha pa se je leta 1956 podrla; danes so vidne le slepe arkade. Nad vhodom v cerkev je bifora. V severni ladji cerkve je postavljen majhen lapidarij, kjer so zbrani kamniti fragmenti, najdeni v času arheološkega raziskovanja cerkve in izvirajo iz obdobja od antike do zgodnjega srednjega veka.

Cerkev sv. Foške je romarski kraj, kjer naj bi po verskih pričevanjih prišlo do čudežnih ozdravitev.

Nedaleč od cerkve se nahajajo največji istrski kažuni (kamnita pastirska zatočišča, ki so najpristnejši prikaz preproste ljudske arhitekture).

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Istarska enciklopedija, Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2005
  • Antun Tavirka: Istra, turistični vodnik, Forum, Zadar, 2012 (str. 107-108)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]