Cerkev sv. Urha, Begunje na Gorenjskem
| Cerkev sv. Urha | |
|---|---|
 Cerkev svetega Urha v centru Begunj na Gorenjskem | |
  Cerkev sv. Urha | |
| 46°22′35.16″N 14°12′6.85″E / 46.3764333°N 14.2019028°E | |
| Kraj | Begunje na Gorenjskem, nasproti gradu Kacenštajn |
| Država |  Slovenija |
| Verska skupnost | Rimskokatoliška |
| Patrocinij | Sveti Urh |
| Zgodovina | |
| Status | župnijska cerkev |
| Arhitektura | |
| Funkcionalno stanje | aktivna |
| Slog | baročna arhitektura |
| Začetek gradnje | 1740 |
| Konec gradnje | 1743 |
| Uprava | |
| Župnija | Begunje na Gorenjskem |
| Dekanija | Radovljica |
| Škofija | Ljubljana |
| Metropolija | Ljubljana |
Cerkev sv. Urha | |
| Lega | Občina Radovljica |
| RKD št. | 1609 (opis enote)[1] |
Cerkev svetega Urha v Begunjah na Gorenjskem je župnijska cerkev, zgrajena konec 14. ali v začetku 15. stoletja. Cerkev sv. Urha se prvič omenja s patrocinijem 30. aprila 1403. V baročnem slogu je bila prezidana leta 1743. Tedaj so novo cerkev in župnišče prekrili z opeko z opuščenega gradu Kamen. Od tam so prenesli iz nekdanje kapele tudi stranski kamniti oltar Matere Božje s sliko.
Oltarne slike v cerkvi so delo Leopolda Layerja (1752–1828) iz Kranja. Henrika Langus je naslikala sv. Jožefa in sv. Alojzija. Slika Srca Jezusovega je Groharjevo impresionistično delo. Matija Bradašek je v letih 1894 do 1897 naredil poznonazarensko poslikavo notranjščine cerkve.
Nasproti cerkve stoji grad Kacenštajn.
Galerija
[uredi | uredi kodo]
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1609«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Po Deželi radovljiški, Turistični vodnik po občini Radovljica, 2006