Cerkev sv. Urbana, Lokavec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cerkev sv. Urbana
45°54′36.32″N 13°52′16.75″E / 45.9100889°N 13.8713194°E / 45.9100889; 13.8713194Koordinati: 45°54′36.32″N 13°52′16.75″E / 45.9100889°N 13.8713194°E / 45.9100889; 13.8713194
Krajnad Kovačevšem, Lokavec
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
Patrocinijsveti Urban
Zgodovina
Statuspodružnična cerkev
ZgradilMihael Blažko in oče Franc Blažko
Blagoslovljena-Matej Pagon, 5. junij 1842 -Metod Pirih, 9. avgust 1987
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivna
Arhitektneznan
Slogbarok
Začetek gradnje(1828) 1836
Konec gradnje(1841) 1842
Zaprtaod (1780-1790) do 1828
Lastnosti
Dolžina14,82 m
Širina ladje6,66 m
Višina8,45 m
Višina zvonika11 m
Materialikamen
Zvonovi2
Teža zvonov101 kg in 48 kg
Uprava
ŽupnijaLokavec
DekanijaVipavska
ŠkofijaKoper
MetropolijaLjubljana
Podružnična cerkev sv. Urbana
LegaObčina Ajdovščina
RKD št.3829 (opis enote)[1]

Cerkev sv. Urbana je podružnična cerkev Župnije Lokavec, ki stoji severozahodno nad zaselkom Kovačevše ob vznožju Čavna, na nadmorski višini 360 m, pol ure hoda od župnijske cerkve v Lokavcu (1,75 km poti).

Zgodovina cerkve[uredi | uredi kodo]

Cerkev je bila zgrajena na temeljih starega keltskega svetišča že pred letom 1570, ko je bila v vizitaciji omenjena kot cerkev z enim oltarjem in z enim zvonom v zvončnici nad vhodom. Na vzhodni strani prezbiterija je letnica 1754. Cerkev je bila zaprta in razprodana v 80. letih 18. stoletja, med vladavino Jožefa II.. Obnavljati so jo začeli leta 1828 (na portalu vklesana letnica 1836) in jo posvetili 5. junija 1842 ob navzočnosti več kot 5000 vernikov ter sedmih duhovnikov.

Cerkev je bila opuščena po drugi svetovni vojni in obnovljena med letoma 1986 in 1987. Ob 30-obletnici obnove cerkve, 28. maja 2017, je bilo pri sv. Urbanu zahvalno bogoslužje.

Zgradba[uredi | uredi kodo]

Cerkev je pravokotne oblike z zvonikom na preslico iz leta 1855. V južni steni ladje sta na vrhu dve polkrožni okni, nižje pa eno samo pravokotno okno. V severni steni ladje je v sredini le pravokotno okno. V baročno zgrajenem prezbiteriju, ki ima kamnit obok, sta dve pravokotni okni. V sredini prezbiterija stoji manjši oltar in na njem lesen kip svetega Urbana iz 18. stoletja.

Cerkev nima kora, ima pa harmonij iz obdobja med obema vojnama.

Zvonovi nekoč[uredi | uredi kodo]

V današnjo preslico, iz leta 1855, so prvič vstavili zvonova že leta 1859:

  • prvi je bil iz leta 1859, teže 118 kg (verjetno ton E1) (livarna Samassa v Ljublajni),
  • drugi je bil iz leta 1859, teže 58 kg (verjetno to Gis1) (livarna Samassa v Ljubljani).

Bronasta zvonova je posvetil generalni vikar, prošt Anton Kos v Ljubljani. Iz preslice so ju sneli 11.10.1916.

Po prvi vojni sta bila leta 1921 naročena nova bronasta zvonova:

  • prvi je bil iz leta 1921, teže 101 kg (verjetno ton F1) (livarna Broili v Vidmu),
  • drugi je bil iz leta 1921, teže 65 kg (verjetno ton Gis1)(livarna Broili v Vidmu).

Zvonova, ki sta bila uglašena v mali terci, je posvetil domači vikar Henrik Črnigoj 13. julija 1922. Zvonova sta bila najprej obešena v stari cerkvi v Brithu do 18. aprila 1923, ko so ju obesili v preslico pri sv. Urbanu.

Veliki zvon je bil snet 7. januarja 1943, manjšega pa so kasneje prenesli v župnijsko cerkev.

Zvonovi sedaj[uredi | uredi kodo]

Danes v preslici visita bronasta zvonova:

  • prvi je iz leta 1988, teže 101 kg (ton Fis1)(livarna v Žalcu, verjetno op. 771)(verjetno star zvon, obnovljen)
  • drugi je iz leta 1994, teže 48 kg (ton B1)(livarna v Žalcu, op. 1218).

Večji zvon je bil najprej obešen v stari cerkvi v Brithu, dokler ni le-ta dobila nove tri zvonove. Po avgustu 1994 so zvonova obesili v to preslico.

Križev pot do cerkve[uredi | uredi kodo]

Od mosta pri Kuših pa vse do cerkve vodi 14 postaj križevega pota.

Nekajkrat na leto v njej darujejo sveto mašo. Križev pot je bil na novo postavljen leta 2020.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 3829". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]