Cerkev sv. Urbana, Lokavec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cerkev sv. Urbana
Lokavec Urban.jpeg
45°54′36.32″N 13°52′16.75″E / 45.9100889°N 13.8713194°E / 45.9100889; 13.8713194Koordinati: 45°54′36.32″N 13°52′16.75″E / 45.9100889°N 13.8713194°E / 45.9100889; 13.8713194
Krajnad Kovačevšem, Lokavec
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
Patrocinijsveti Urban
Zgodovina
Statuspodružnična cerkev
ZgradilMihael Blažko in oče Franc Blažko
Blagoslovljena-Matej Pagon, 5. junij 1842 -Metod Pirih, 9. avgust 1987
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivna
Arhitektneznan
Slogbarok
Začetek gradnje1836
Konec gradnje1842
Lastnosti
Dolžina14,82 m
Širina ladje6,66 m
Višina8,45 m
Višina zvonika11 m
Materialikamen
Zvonovi2
Teža zvonov101 kg in 48 kg
Uprava
ŽupnijaLokavec
DekanijaVipavska
ŠkofijaKoper
MetropolijaLjubljana
Podružnična cerkev sv. Urbana
LegaObčina Ajdovščina
RKD št.3829 (opis enote)[1]

Cerkev sv. Urbana je podružnična cerkev Župnije Lokavec, ki stoji severozahodno nad zaselkom Kovačevše ob vznožju Čavna, na nadmorski višini 360 m, pol ure hoda od župnijske cerkve v Lokavcu (1,75 km poti).

Zgodovina cerkve[uredi | uredi kodo]

Cerkev je bila zgrajena na temeljih starega keltskega svetišča že pred letom 1570, ko je bila v vizitaciji omenjena kot cerkev z enim oltarjem in z enim zvonom v zvončnici nad vhodom. Na vzhodni strani prezbiterija datira letnica 1754. Ta cerkev je bila zaprta in razprodana, v 80. letih 18. stoletja, med vladavino Jožefa II. Obnavljati so jo začeli leta 1836 in jo blagoslovili 5. junija 1842 ob navzočnosti več kot 5000 vernikov ter sedmih duhovnikov.

Cerkev je bila opuščena po drugi svetovni vojni in obnovljena med letoma 1986 in 1987. Ob 30-obletnici obnove cerkve, 28. maja 2017, je bilo pri sv. Urbanu zahvalno bogoslužje.

Zgradba[uredi | uredi kodo]

Cerkve je pravokotne oblike z zvonikom na preslico iz leta 1855. V južni steni ladje sta na vrhu dve polkrožni okni, nižje pa eno samo pravokotno okno. V severni steni ladje je v sredini le pravokotno okno. V gotskem prezbiteriju sta dve pravokotni okni. V sredini prezbiterija stoji manjši oltar in na njem lesen kip svetega Urbana iz 18. stoletja. Cerkev nima kora, ima pa harmonij iz obdobja med obema vojnama.

Zvonovi nekoč[uredi | uredi kodo]

-V današnjo preslico, iz leta 1855, so prvič vstavili zvonova že leta 1859:

1. je bil iz leta 1859, teže 118 kg (livarna Samassa v Ljublajni),

2. je bil iz leta 1859, teže 58 kg (livarna Samassa v Ljubljani).

Bronasta zvonova je posvetil generalni vikar, prošt Anton Kos v Ljubljani. Iz preslice so ju sneli 11.10.1916.


-Po prvi vojni sta bila leta 1921 naročena nova bronasta zvonova:

1. je bil iz leta 1921, teže 100 kg (livarna Broili v Vidmu),

2. je bil iz leta 1921, teže 70 kg (livarna Broili v Vidmu).

Zvonova, ki sta bila uglašena v mali terci, je posvetil domači vikar Henrik Černigoj 13.7.1922. Zvonova sta bila najprej obešena v stari cerkvi v Brithu do 18.4.1923, ko so ju obesili v preslico pri sv. Urbanu. Veliki zvon je bil snet 7.1.1943, manjšega pa so kasneje prenesli v župnijsko cerkev.

Zvonovi sedaj[uredi | uredi kodo]

-Danes v preslici visita bronasta zvonova:

  1. je iz leta 1988, teže 101 kg (ton C)(livarna v Žalcu, op. 771),
  2. je iz leta 1994, teže 48 kg (ton B)(livarna v Žalcu, op. 1218).

Večji zvon je bil najprej obešen v stari cerkvi v Brithu, dokler ni le-ta dobila nove tri zvonove. Po avgustu 1994 so zvonova obesili v to preslico.

Križev pot do cerkve[uredi | uredi kodo]

Od mosta pri Kuših pa vse do cerkve vodi 14 postaj križevega pota. Nekajkrat na leto v njej darujejo sveto mašo.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Pogled z vdoha
Pogled iznad oltarja

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 3829". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.