Cerkev sv. Ane, Velike Češnjice

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cerkev sv. Ane
Cerkev sv. Ane is located in Slovenija
Cerkev sv. Ane
Cerkev sv. Ane
45°58′12″N 14°50′46″E / 45.97000°N 14.84611°E / 45.97000; 14.84611Koordinati: 45°58′12″N 14°50′46″E / 45.97000°N 14.84611°E / 45.97000; 14.84611
KrajVelike Češnjice
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
PatrocinijSveta Ana
Spletna stransentvid-zupnija.si
Zgodovina
Statuspodružnična cerkev
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivno
Slogbarok
Lastnosti
Dolžina18,02 m
Širina5,77 m
Širina ladje7,28 m
Št. zvonikov1
Materialikamen
Zvonovi3
Uprava
ŽupnijaŠentvid pri Stični
DekanijaGrosuplje
NaddekanatIV. arhidiakonat
NadškofijaLjubljana
MetropolijaLjubljana
Velike Češnjice - Cerkev sv. Ane
LegaObčina Ivančna Gorica
RKD št.2500 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP5. maj 2009

Cerkev svete Ane je podružnična cerkev župnije Šentvid pri Stični, ki stoji na severnem delu razložene vasi Velike Češnjice.

Opis[uredi | uredi kodo]

Romarska cerkev sv. Ane v Velikih Češnjicah stoji nad vasjo, severno od Šentvida. Po izročilu je prvotno stala na njenem mestu kapelica. Grofica s Pristave, Virida, pa je sovražila nekega hlapca. Zato ga je poslala k apnenici, da bi ga vrgli vanjo. Pobožni hlapec pa se je najprej pomudil pri kapeli, da bi v njej molil. Ne da bi za to vedela grofica, je zatem poslala k apnenici svojega sina, da bi preveril, ali so izpolnili ukaz. Ker je prišel k apnenici pred hlapcem so ga vrgli prvega vanjo, saj so preostali hlapci dobili naročilo, naj vržejo v apnenico tistega, ki bo prvi prišel k njim. Ko je grofica Virida slišala za smrt svojega sina se je spokorila in postavila na mestu kapelice cerkev. Ali zgodba drži ne vemo, prvič pa se cerkev v Velikih Češnjicah omenja leta 1643, vendar glede na odkrite sledove romanskih elementov lahko sklepamo, da je cerkev starejšega nastanka. Veliki oltar je iz 18. stoletja, poleg njega pa ima cerkev še dva stranska oltarja, ki sta posvečena sv. Uršuli (delo Jurija Skarnusa) in sv. Florjanu.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 2500". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Mikuž, Stane. 1978. Umetnostnozgodovinska topografija grosupeljske krajine. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo. (COBISS)
  • Štepec, Dušan, in Matej Šteh. 2017. Šentviško tisočletje : 1000 let Župnije Šentvid pri Stični. Šentvid pri Stični : Župnijski urad. (COBISS)
  • Benedik, Metod, in Franc Trunkelj. 2012. Mati mngih cerkva. Ljubljana: Družina. (COBISS)