Sveta Uršula

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Sveta Uršula
Carlo Crivelli 041.jpg
devica, mučenica, svetnica
Rojstvo4. stoletje
Cornwall
Smrt4. stoletje
Köln
Čaščenjekatoliška cerkev, evangeličanske cerkve
Romarsko središčeBazilika svete Ursule, Köln
God21. oktober
Atributipuščica, zastava s križem, mučeniška palma, krona na glavi, plašč razprostrt nad tovarišicami, ladja
Zavetnikmesto Köln, univerzi v Parizu in Ciombri, priprošnjica mladine, učiteljic in vzgojiteljic, trgovcev s suknom, bolnih otrok, priporočajo se ji za dobro poroko in dober zakon, za mirno smrt

Sveta Uršula, devica, mučenka, svetnica, živela naj bi v 4. stoletju, † Köln (umorjena).

O njenem življenju ni zgodovinskih podatkov. Vir podatkov je le legenda, po kateri je zaradi predanosti krščanstvu umrla skupaj z 11.000 spremljevalkami. Skrivnostna zgodba je burila domišljijo ljudi. V desetem stoletju so legendo zapisali.

Legenda[uredi | uredi kodo]

poboj devic. Jean Bourdichon, 1505

Uršula naj bi bila angleška princesa. Čeprav se je zaobljubila devištvu, je oče od nje zahteval, da se poroči s poganskim kraljevičem, ki je imel svojo posest v Bretaniji. Izgovorila si je triletni odlog, v katerem mora ženin sprejeti krščanstvo in ji omogočiti, da v družbi 11.000 devic-spremljevalk opravi romanje v Rim. Device so priromale v Rim in se tam srečale s papežem. Na povratku so se nahajale v Kölnu, ko so mesto napadli Huni. Pomorili so vseh 11.000 devic, Uršulo pa so zaradi njene izredne lepote privedli k hunskemu kralju. Ker ni hotela postati njegova žena, ji je kralj sam v prsi sprožil smrtonosno puščico. Tedaj se je z neba spustilo 11.000 angelov, ki so Hune pregnali. Kristjani Kölna so mučenke pokopali, nad grobom pa postavili cerkev in jo posvetili sv. Uršuli.

Stvarnost[uredi | uredi kodo]

Legendo so od 9. do 13. stoletja dopolnjevali in jo širili; ima številne, obsežne verzije. Da pa vendarle temelji na resničnem dogodku, da misliti napis najkasneje iz 5., verjetneje pa iz 4. stoletja[1], vklesan v kamnito ploščo, ki se danes nahaja na južni steni poznogotskega prezbiterija v cerkvi sv. Uršule v Kölnu. Napis ne omenja števila devic in tudi ne imena njihove voditeljice, navaja pa, da je neki Kölnčan, Clematius, dal postaviti cerkev (predhodnico sedanje) tam, kjer so »mlade device za Kristusovo ime prelile svojo kri«. V času Dioklecijanovega preganjanja kristjanov so bili takšni dogodki pogosti.

Sveto Uršulo upodabljajo kot dekle s krono, s puščico v roki, z mučeniško palmo, z zastavo s križem, s plaščem razprostrtim nad svojimi tovarišicami[2], z ladjo ob njej (po nekaterih verzijah legende je ladje, na katerih so plula dekleta, vihar zanesel v ustje Rena).

Sveta Uršula s plaščem nad Uršljo goro. Olje na steklo.

Sveta Uršula je zaščitnica mesta Köln, univerz v Parizu in Ciombri, mladine, učiteljic in vzgojiteljic, trgovcev s suknom, bolnih otrok, priporočajo se ji za dobro poroko in dober zakon, za mirno smrt. Goduje 21. oktobra.

Tudi Angela Merici, ki je leta 1535 ustanovila redovno družbo za vzgojo deklet, je za zaščitnico ustanove izbrala sv. Uršulo; ustanovila je red uršulink.

Na slovenskem je sv. Uršuli posvečenih več podružniških cerkva, med katerimi je najznamenitejša tista na Uršlji gori.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Poncelet
  2. glede števila tovarišic je bilo ugotovljeno, da gre najverjetneje za napako pri branju napisa XI. M. V.: namesto 11 martyres virgines so prebrali 11.000 virgines; to silno število je godilo ljudski domišljiji in srednjeveškemu pretiravanju.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Čuk, Silvester (2004). Svetnik za vsak dan 2. Koper: Ognjišče. str. 178–179. COBISS 216544256.
  • Schauber, Vera; Schindler, Hanns Michael (1995). Svetniki in godovni zavetniki za vsak dan v letu. Ljubljana: Mladinska knjiga. str. 547–548. COBISS 50514944.
  • Splošni religijski leksikon. Ljubljana: Modrijan. 2007. str. 1294. COBISS 235261696.
  • Poncelet Albert: St. Ursula and the Eleven Thousand Virgins. Catholic Encyclopedia, Volume 15 (1913).

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]