Ogled vira Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled

{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev Marijinega vnebovzetja
| fullname = 
| image = <!-- wd -->
| imagealt = 
| caption = 

| pushpin map = Slovenija
| coordinates = <!-- wd -->
| location = [[Blejski otok]], [[Bled]]
| country = {{Zastava|Slovenija}}

| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination = 
| dedication = [[Marijino vnebovzetje]]
| side altars = [[sveti Blaž]],<br>[[Marija Magdalena]],<br>[[sveti Mihael]]<ref>[http://www.dedi.si/dediscina/130-podruznicna-cerkev-marijinega-vnebovzetja-na-otoku-na-bledu Podružnična cerkev Marijinega vnebovzetja na Otoku na Bledu], Dedi.si, pridobljeno 17. avgust 2017.</ref>
| relics = 
| status = [[podružnična cerkev]],<br>[[romarsko središče]]
| functional status = aktivno
| heritage designation = 
| designated date = 
| membership = 
| attendance = 
| website = [http://www.blejskiotok.si/bogosluzje Blejskiotok.si]

| former name = 
| bull date = 
| founded date = 
| founder = 
| groundbreaking = 
| completed date = 
| construction cost = 
| dedicated date = 
| consecrated date = 
| closed date = 
| demolished date = 
| earlydedication = 
| otherdedication = 
| events = 
| past bishop = 
| people = 

| architect = 
| architectural type = 
| style = [[baročna arhitektura|barok]]
| capacity = 
| length = 
| width = 
| width nave = 
| height = 
| diameter = 
| other dimensions = 
| floor count = 
| floor area = 
| dome quantity = 
| dome height outer = 
| dome height inner = 
| dome dia outer = 
| dome dia inner = 
| spire quantity = 1
| spire height = 54 m
| materials = 
| bells = 
| bells hung = 
| bell weight = 

| parish = [[Župnija Bled|Bled]]
| deanery = [[Dekanija Radovljica|Radovljica]]
| archdeaconry = [[II. arhidiakonat]]
| episcopalarea = 
| archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]]

| extra = 
 {{Infopolje RKD
 | embed = yes
 | ime = Bled - Cerkev Marijinega vnebovzetja
 | rkd_tip = nsdp
 | razglasitev_rkd_tip = 6. oktober 1999
 | refšt = 25
 | lokacija = 
 | občina = Bled
 }}
}}

'''Cerkev Marijinega vnebovzetja''' na [[Bled]]u, imenovana tudi '''Cerkev naše ljube Gospe''', '''Marija na jezeru''', '''Marija na Otoku''' in '''Cerkev Marije Kraljice na Blejskem otoku''', je [[podružnična cerkev]] [[Župnija Bled|Župnije Bled]]. Nahaja se na [[Blejski otok|Blejskem otoku]]. Je morda najstarejše [[romarsko središče]] na Slovenskem in priljubljena turistična znamenitost. Cerkev s samostojnim zvonikom se ponaša s petimi dragocenimi oltarji in prižnico. Zvon želja v ladijskem nadstrešnem stolpiču je znan daleč prek meja slovenskih dežel<ref name=«K142«>Kemperl, str. 142</ref>.

Cerkev je v [[barok]] preoblečena starejša [[Gotika|gotska]] stavba. Ima pravokotno [[Cerkvena ladja|ladjo]] s po eno [[Kapela|kapelo]] na vsaki strani in ožji [[prezbiterij]] z veliko in malo [[Zakristija|zakristijo]] ob straneh. Lopa na zahodni strani nima več nekdanje vloge cerkvenega preddverja, ker je vhod prestavljen na južno [[Fasada|fasado]] cerkve. Notranjost cerkve je enoten, baročno obokan, pobeljen in svetel prostor. Poudarki so prepuščeni oltarjem: velikemu lesenemu oltarju v prezbiteriju, kamnitima stranskima oltarjema na vzhodnem koncu ladje in dvema v stranskih kapelah. Veliki oltar je »zlati oltar« in velja za eno najbolj kakovostnih del kranjskega poznega baroka<ref name=«V«>Vrišer, str. 127–130</ref >. Na severni in južni steni prezbiterija so ohranjene freske iz 15. stoletja. Ob južni fasadi cerkve samostojno stoji 52 metrov visok [[zvonik]] z gotskim [[portal]]om in baročno streho.

Posebna privlačnost cerkve je njena bogata preteklost. [[Arheologija|Arheološke]] raziskave v šestdesetih letih dvajsetega stoletja so pokazale, da je cerkev zgrajena na mestu svojih številnih predhodnic, ki so skozi zgodovino dale blejskemu otoku poseben religiozni, kulturni in narodnostni pomen, ki je nekoč privlačil romarje sedaj pa turiste. Z večanjem cerkve pa je bilo treba širiti tudi ploščad okrog nje, kar je otok preoblikovalo iz skalnega grebena v idilično podobo, ki jo poznamo danes.

==Zgodovina cerkvene zgradbe in njene predhodnice==

Pri arheoloških raziskavah, ki jih je v letih 1962–1965 vodil Center za zgodnje srednjeveške in staroslovanske študije pri [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem muzeju]] v Ljubljani<ref>vodja raziskav [[Vinko Šribar]] (1922–1996)</ref><ref>Šribar, 1965</ref><ref>Šribar, 1971</ref>, so se pod cerkvijo pokazali temelji njenih petih predhodnic, ki jih delno lahko vidimo tudi skozi steklene tlake v cerkvenem podu.

Najstarejši<ref>pod temelji najstarejše krščanske kapele so našli tudi sledi še starejših prazgodovinskih gradenj</ref> je temelj podkvaste [[Apsida|apside]], ki pripada sicer še iz lesa grajeni '''kapeli''' (9 x 5 m). Oblika apside kapelo časovno uvršča v konec 8. ali začetek 9. stoletja, to je v čas, ko si je naše kraje podredilo [[Frankovsko cesarstvo]] in se je začelo [[Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov|pokristjanjevanje]]. Kapela je imela stene pletene iz protja, ki je bilo ometano z lepom. Os kapele je skoraj pravilno <ref>dejansko za 12 stopinj severneje od vzhodne smeri; to usmeritev so obdržale vse njene naslednice</ref> usmerjena proti vzhodu. Okrog cerkve so začeli pokopavati umrle.

Po nekem časovnem presledku je bila v 10. stoletju na istem mestu zgrajena prva '''zidana cerkvica'''. Polkrožno apsido je imela ravno tam kot kapela, pravokotna ladja (12 x 5 m) pa je segala nekoliko dlje proti zahodu. Da so dobili dovolj velik prostor za postavitev zgradbe, so morali še malo bolj kot pred prvo gradnjo poravnali kamniti vrh otoka.

Leta 1004 je cesar [[Henrik II. Sveti|Henrik II.]] blejsko posest podelil briksenškim škofom in v naslednjem stoletju so na otoku zgradili večjo '''dvoladijsko cerkev''', kakršne so tedaj gradili v [[Briksen|Briksnu]], npr. cerkev sv. Rite. [[Tloris]] prejšnje cerkvice so za 6,5 m podaljšali proti vzhodu in za 2,5 m proti severu; na severu so tako pridobili prostor za ožjo stransko ladjo. Ta cerkev je bila že solidno grajena, z 90 centimetrskimi zidovi. Imela je dve apsidi, širšo in (severno) ožjo. Ker se je pod apsido in severno steno naravni teren že spuščal, segajo tam temelji globlje; prostor v notranjosti so zapolnili z nasutjem. S širitvijo tlorisa so uničili grobove ob cerkvi. Verjetno odtlej na otoku niso več redno pokopavali.

V 12. stoletju so cerkev s prispevki bogatih kmetov<ref>Šribar, 1971, str. 22</ref> spet povečali; na južni strani so ji dodali še drugo stransko ladjo in jo preoblikovali v '''triladijsko romansko baziliko'''. Podrli so južno steno cerkve in južneje sezidali novo, ki še vedno stoji skrita v južni steni sedanje cerkve. Tako so dobili (simetrično na levo) še desno stransko ladjo, ki pa so jo zaključili ravno, brez apside. Istočasni so se zgodile velike spremembe v okolici cerkve, kjer so uredili romarsko ploščad tako, da so malo dlje okrog cerkve zgradili oporne zidove in notranjo stran zapolnili z nasutjem. S tem se je začela spreminjati tudi silhueta otoka, prej kamnitega grebena. Leta 1185 je cerkev na otoku prvič omenjena v dokumentu kot ''Sancta Maria in lacu Veldes'' oz. ''sancta Maria in Verde''<ref>L. Santifaller , Urkunden der Brixener Hochstiftsarchive I, Innsbruck 1929, 54, 55</ref>.
 
Gotsko obdobje je v 14. stoletju vzpodbudilo novo gradnjo, gradnjo '''gotske enoladijske cerkve''': podrli so severno cerkveno steno in južneje sezidali novo, podrli so tudi zahodno steno in sezidali novo tik ob zunanji strani prejšnje. Od predhodnice so ohranili južno steno in vzhodni ravni zaključek desne ladje<ref>cerkvena os se je premaknila za 70 cm proti jugu, njena smer pa je ostala nespremenjena</ref> (ti zidovi se še vedno nahajajo v stenah današnje cerkve in arheologom veliko povedo). Cerkev je dobila samostojen manjši zvonik, ki je stal južneje od sedanjega.

Leta 1431 je [[Krška škofija|krški škof]] Lovrenc cerkvi podelil pravico dajanja [[Odpustek|odpustkov]], s pomočjo katerih naj bi se najbrž stekala sredstva za nadaljnje prenavljanje cerkve<ref name=«H132«>Höfler str. 132</ref>. Nova gradnja je cerkvi prinesla daljši, tristrano zaključen '''prezbiterij'''. Tloris tako dobljene cerkve se v glavnih stenah pokriva s tlorisom sedanje cerkve. Na severni strani so prezbiteriju prizidali zakristijo. Streha nad ladjo in prezbiterijem je bila identična z obliko današnje strehe. Na današnjem mestu so zgradili slemenski stolpič z zvonom želja. Morda ni naključje, da stoji ta ravno na mestu apside (najsvetejšega dela) prvih dveh cerkva (sledeč tej vertikali je do današnjih dni preživela misel o posvečenosti otoka<ref> Svoljšak, str. 384</ref>). Ob cerkvi so zgradili nov, večji zvonik, ki še vedno stoji kot spodnji del današnjega zvonika.

Prenovljeno cerkev z novim oltarjem je 15. decembra 1465 posvetil prvi ljubljanski škof grof [[Žiga Lamberg]]. Kot so pokazale arheološke raziskave, so cerkev kmalu po tej posvetitvi poslikali s [[freska]]mi. Hud [[Potres na Idrijskem 1511|potres leta 1511]] je cerkev močno prizadel. Obnovljeno je leta 1523 ponovno posvetil ljubljanski škof [[Krištof Ravbar]]. Poročilo z [[Vizitacija|vizitacije]] ljubljanskega škofa [[Tomaž Hren|Tomaža  Hrena]] iz leta 1601 navaja, da je cerkev obokana in vsa lepo poslikana (''totum pulchre depicta'')<ref name=«H132«/>.

V drugi polovici 17. stoletja so cerkev postopoma '''barokizirali''' in ji dali sedanjo obliko: tristrani zaključek prezbiterija so spremenili v pravokotnega in [[obok]]ali strop prezbiterija; povečali so veliko zakristijo na severni strani prezbiterija (ima porezane vogale) in dodali malo zakristijo na južni strani prezbiterija; vstopa v zakristiji iz prezbiterija so uredili skozi črna baročna [[portal]]a, ki jih je izdelala ljubljanska kamnoseška delavnica [[Mihael Cussa|Mihaela Kuše]]; prizidali so vhodno lopo in nad njo uredili pevski kor; prizidali so stranske kapele s prirezanimi vogali. S težkim baročnim ometom so prekrili gotsko poslikavo v prezbiteriju in cerkev pobelili.

Povišali so zvonik in mu naredili baročno streho. Povečali pa so tudi romarsko ploščad, tako da so niže na pobočju zgradili še en obroč opornih zidov in prostor znotraj njih nasuli. S tem šele je otok dobil silhueto, ki smo je vajeni.

Leta 1866 je mojster [[Janez Vurnik starejši|Janez Vurnik]] na južni fasadi ladje dodal [[portal]], skozi katerega se danes vstopa v cerkev.

==Baročna notranja oprema cerkve==

[[Slika:Lake Bled Church (36268197435).jpg|thumb|notranjost cerkve]]
Kamnoseška delavnica [[Mihael Cussa|Mihaela Kuše]] je leta 1699 izdelala oba stranska oltarja ob vzhodni ladijski steni, posvečena [[Marija Magdalena|Mariji Magdaleni]] in [[Sveti Blaž|sv. Blažu]], ter oltar v [[Sveti Mihael|sv. Mihaela]] v južni kapeli. Oltarji so izdelani iz črnega in belega marmorja, poživljajo pa jih [[Inkrustacija|inkrustacije]] iz raznobarvnih marmorjev. Slike na teh oltarjih so kakovostno delo in kažejo [[Beneško slikarstvo|beneške]] vplive.

Veliki oltar v prezbiteriju, ki je »zlati oltar«, izrezljan torej iz lesa in pozlačen, je 1747 izdelal neznan rezbar in mu dal razkošno baročno podobo, ki  že nakazuje čas prihajajočega [[rokoko]]ja. Ima po štiri svedrasto zavite stebre na vsaki strani, od katerih sta po dva pomaknjena v cerkveni prostor in ustvarjata večplastnost oltarja. Stebri delijo oltar v tri niše. V srednji je kip [[Sveta Marija|Marije]] z otrokom<ref>verjetno je bil pozlačeni Marijin kip izdelan že 50 let prej za starejši oltar in prenesen v novega</ref>, ki sedi na oblakih in jo obkrožajo angeli; od zadaj jo osvetljuje okenska svetloba. Levo in desno stojita med stebri razkošno oblečena kipa cesarja [[Henrik II. Sveti|Henrika]] in njegove žene Kunigunde<ref>ki sta cerkvenim ustanovam darovala in zapustila velike posesti in bila oba proglašena za svetnika.</ref> in [[Putto|putta]] jima na blazinicah prinašata cesarski kroni. Zgoraj v [[Atika|atiki]], ki jo oblikujejo [[Voluta|volute]] in jo pokriva [[baldahin]] z zastorom, vlada na vencu oblakov med žarki Stvarnik, na volutah ob njem pa sedita dva keruba. Ves oltar je prekrit s pozlačeno predrokokojsko ornamentiko rastlinja, mrež in školjkovine<ref name=«V«/>. Tabernakelj z angeloma je iz kasnejšega časa. Leta 1864 je oltar obnovil [[Janez Vurnik starejši]].

Marmornati oltar v severni kapeli [[Sveta Ana|sv. Ane]] je kot bogat okvir za [[Marko Layer|Layerjevi]] delavnici pripisano sliko izdelal Kranjčan [[Valentin Vrbnik]]<ref>Kemperl, str. 139</ref>.  

Lep rezbarski izdelek je tudi lesena [[prižnica]], v tlorisu štirikoten balkon z ostrešjem, okrašena z [[Akant (ornament)|akantovo ornamentiko]] in školjkovino ter z [[Relief (umetnost)|reliefi]] in plastiko. Strokovnjaki jo uvrščajo v drugo četrtino 18. stoletja, stilno v zreli barok ali predrokokojsko obdobje. Avtor prižnice je neznan. Verjetno gre za izdelek ene od ljubljanskih delavnic, saj kaže izredno podobnost s prižnico iz [[Uršulinska cerkev, Ljubljana|uršulinske cerkve]] v Ljubljani<ref>Vrišer, str. 126–127</ref>.

Zelo stara je fasada [[Orgle|orgel]], ki jo je leta 1639 izdelal mojster Pavel Rotenburger. Na steni kora je [[grb]] [[prošt]]a grofa Enzenberga. [[Križev pot]] je iz 19. stoletja.

Tri [[zvon]]ove za zvonik je leta 1733 izdelal ljubljanski zvonar Samassa. Uglašeni so na des-dur, največji tehta 1736 kg. Zvon želja, ki tehta 178 kg, je mnogo starejši, leta 1534 ga je vlil mojster Francesco iz [[Padova|Padove]] (Patavina)<ref>Šribar 1971, str. 40</ref><ref name=«K142«/>.
<small>
<gallery>
File:Church altar bled.jpg|veliki zlati Marijin oltar
File:Bled (8897527341).jpg |levi stranski oltar
File:Bled (8898146150).jpg |desni stranski oltar
File:Bled (8897526789).jpg |oltar v kapeli sv. Ane
File:Lake Bled church (2) (36134182271).jpg|del freske na severni steni prezbiterija
</gallery>
</small>

==Freske v prezbiteriju==

Večina notranjih sten cerkve ni poslikana, le belo pobeljena. Samo v severni in južni steni prezbiterija so restavrirane bolj ali manj sklenjeno ohranjene freske iz 15. stoletja. Freske prikazujejo prizore iz [[Sveta Marija|Marijinega]] življenja in Jezusovega otroštva. Freske so delo za naše razmere izjemnega ustvarjalca, za katerega slikanje je značilna trpka milina obrazov, pretanjene poteze rok in telesa in logično zgrajeno arhitekturno ozadje gotskih oblik; freskant naj bi pripadal širšemu krogu naslednikov mojstra [[Bolfgangus de...cz...|Bofganga]]<ref>Höfler, str. 139</ref>.

==Romanja in današnji utrip na otoku==

[[Slika:Postcards of Bled 1939.jpg|thumb|včasih je bila pred prezbiterijem kamnita ograja]]
Po izročilu, ki ga je povzel pesnik [[France Prešeren]] v [[Krst pri Savici|''Krstu pri Savici'']], je bilo na otoku svetišče že v času poganskih Slovanov<ref>tudi rezultati arheoloških raziskav dopuščajo to možnost</ref>. S krščanstvom je slovanska boginja [[Živa]] dobila nov pomen v [[Sv. Marija|Devici Mariji]]. Cerkev je postala cilj [[romar]]jev vsaj že v 12. stoletju<ref>Kemperl, str. 140</ref>. V času [[Protestantizem|protestantizma]] se  je pritok romarjev zaustavil, a so romanja v obdobju [[Protireformacija|protireformacije]] in katoliške obnove spet hitro oživela in dosegel višek v 17. in 18. stoletju. Racionalistični cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] bi cerkev najraje podrl. Hude čase je preživljala tudi v času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]], ko je Francoze zamikalo njeno bogastvo, a so cerkev obranile blejske ženske in župan. Tok obiskovalcev je ustavila tudi nacionalizacija po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], ko je utihnil tudi zvon želja. A prevladalo je spoznanje o kulturni in umetniški vrednosti otoških spomenikov. V letih 1962–1965 so temeljite arheološke raziskave pripravile osnovo za obnovitev kulturnega spomenika. Pod vodstvom [[Anton Bitenc|Antona Bitenca]] so do leta 1972 strokovno obnovili in restavrirali cerkev v muzejske namene, obnovili pa so tudi okolico in spremljajoče objekte.

Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi]] so bile vse stavbe na otoku vrnjene blejski [[Župnija Bled|župniji sv. Martina]]. Znova so zaživele stare stavbe in povrnil se je tudi del nekdanjega utripa, vendar na način, ki je primeren današnjemu času. V cerkvi so občasno, zlasti za praznike, maše in drugi dogodki. V zvoniku je obnovljena stara ura ter razgledišče, v drugih stavbah pa so gostišče, prodajalna spominkov in, v obnovljeni nekdanji stari proštiji, razstavna galerija.

== Sklici ==

{{sklici|1}}

==Viri==

*{{navedi knjigo |title= Blejski otok : oris zgodovine |last= Šribar |first= Vinko |authorlink= |year=1971|publisher= : Zavod za pospeševanje turizma | location= Bled |isbn= |cobiss= 7929351|page= |pages=}}
* {{navedi knjigo|title= Arheološka raziskovanja na Blejskem otoku |last= Šribar |first= Vinko |authorlink= |year=1965|series = Varstvo spomenikov|volume= 10|publisher=| location= |isbn= |cobiss= |page= |pages=154–159|accessdate=}}
*{{navedi knjigo |title= Romanja in romarske cerkve 17. in 18. stoletja na Slovenskem. Gorenjska z Ljubljano|last= Kemperl |first= Metoda |authorlink= |year=2011|publisher= Mohorjeva družba | location= Celje |isbn= |cobiss= 258618112 |page= |pages=}}
* {{navedi knjigo|title= O umetnostnih spomenikih srednjega veka v Blejskem kotu |last= Höfler |first= Janez |authorlink= Janez Höfler |year=1984|series = Kronika : časopis za slovensko krajevno zgodovino |volume= 32, 2/3|publisher=| location= |isbn= |cobiss= 270646|page= |pages=130–142|accessdate=}}
*{{navedi knjigo |title= Baročno kiparstvo v osrednji Sloveniji|last= Vrišer|first= Sergej|authorlink=Sergej Vrišer |year=1976|publisher= Slovenska matica| location= Ljubljana |isbn= |cobiss= 9779201|page= |pages=}}
* {{navedi knjigo|title= Dr.  Vinko  Šribar   (1922–1996)|last= Svoljšak |first= Drago |authorlink= |year=1998|series = Arheološki vestnik |volume= 49, 1|publisher= Slovenska akademija znanosti in umetnosti| location= |isbn= |cobiss= 10123565|page= |pages=383–393|accessdate=}} [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FZSNR0FJ/80d0afab-795c-4090-b4a9-e41931e46787/PDF dLib.si]
* {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Slovenije, zv. 1|last= |first= |authorlink= |year=1987–2002 |publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana |isbn= |cobiss=17411|page= 285|pages=|accessdate=}}

== Glej tudi ==

* [[Cerkev sv. Martina, Bled]]
* [[Blejski grad]]
* [[Grad Otočec]]

== Zunanje povezave ==

*[https://www.google.com/maps/@46.3624415,14.0901046,3a,75y,76.54h,111.94t/data=!3m8!1e1!3m6!1sAF1QipPRbZNmkHd0i8ceVL2KAOpOWuyfUXbr7IrD2w0Z!2e10!3e11!6shttps:%2F%2Flh5.googleusercontent.com%2Fp%2FAF1QipPRbZNmkHd0i8ceVL2KAOpOWuyfUXbr7IrD2w0Z%3Dw203-h100-k-no-pi-0-ya155.5691-ro0-fo100!7i8704!8i4352 Pogled v notranjost cerkve na Blejskem otoku]
* Kulturni vrhovi : Blejski otok, RTV Slovenija, 2021.
*Petrič Franci: [https://www.kam.si/cerkev-blejski-otok/ ''Cerkev na Blejskem otoku''].
*[https://www.sloveniaholidays.com/blejski-otok-bled.html ''Blejsko jezero z otokom'']
* [http://www.blejskiotok.si/bogosluzje Blejskiotok.si]

{{Kulturni spomeniki državnega pomena Slovenije}}
[[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Marijino vnebovzetje, Bled]]
[[Kategorija:Cerkve Marijinega vnebovzetja|Bled]]
[[Kategorija:Romarska središča v Sloveniji|Marijino vnebovzetje, Bled]]
[[Kategorija:Baročne cerkve v Sloveniji|Marijino vnebovzetje, Bled]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]]
[[Kategorija:Župnija Bled]]