Carl Orff

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Carl Orff
Portret
Carl Orff in Lieselotte Holzmeister (1956)
Rojstvo10. julij 1895({{padleft:1895|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})[1][2][…]
München[4]
Smrt29. marec 1982({{padleft:1982|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})[1][2][…] (86 let)
München[5][6]
Državljanstvo Nemško cesarstvo
 Weimarska republika
 Tretji rajh
 Zvezna republika Nemčija
 Nemčija[7]
Poklicskladatelj, muzikolog, glasbeni pedagog, univerzitetni učitelj, glasbeni teoretik, libretist
Spletna stran
orff.de/start.html

Carl Orff, nemški skladatelj in pedagog, * 10. julij 1895, München, Nemško cesarstvo, † 29. marec 1982, München.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Orff ni želel govoriti o svoji preteklosti, zato so biografski podatki, predvsem v času svetovnih vojn, delno zabrisani. Izhajal je iz nemške družine, ki je bila zelo aktivna v nemški vojski. Vojaška godba očetovega polka je pogosto igrala glasbo mladega Carla. Do leta 1914 je študiral glasbo na münchenski Akademiji za glasbo, med 1. svetovno vojno pa je služil vojaški rok. Zatem je deloval na različnih pozicijah v opernih hišah v Mannheimu in Darmstadtu, kasneje pa se je vrnil v München in nadaljeval študij glasbe.

Orff je soustanovitelj »Guentherjeve šole« za gimnastiko, glasbo in ples v Münchnu, kjer je bil od leta 1925 do svoje smrti vodja glasbenega oddelka. Predvsem se je ukvarjal z otroki in razvil mnoge teorije v glasbenem izobraževanju. Po njem je dobil ime orffov instrumentarij.

Skladatelj se v času Tretjega rajha ni formalno povezoval z nacistično stranko, kljub temu pa ga je avtomatizem popularnosti njegovega slavnega dela, Carmine Burane, povezoval z ideologijo in ustrojem takratne države. Orff je bil bližnji prijatelj Kurta Huberja, enega od osnovalcev odporniškega gibanja Die Weiße Rose (Bela vrtnica), ki ga je leta 1943 ubil gestapo. Po 2. svetovni vojni je Orff trdil, da je bil član te skupine in, da je sodeloval pri odporniškem gibanju, vendar za to ni nobenih trdnih dokazov.

Orff je pokopan v baročni cerkvi pivovarskega benediktinskega samostana Andechs, južno od Münchna.

Dela[uredi | uredi kodo]

Skladbe za orkester[uredi | uredi kodo]

  • Tanzende Faune (Plešoča Favna, 1914)
  • Treibhauslieder (po Maeterlincku, 1914 - nedokončano delo)
  • Monna Vanna (po Maeterlincku)
  • Mali koncert za čembalo in pihala (1927, po skladbah za lutnjo iz 16. stoletja)

Komorne skladbe[uredi | uredi kodo]

Dramska dela[uredi | uredi kodo]

  • Gisei, das Opfer; opera na lasten libreto, po staro-japonski drami Terakoya (1913)
  • Der Mond, ein kleines Welttheater (Zemlja, malo svetovno gledališče, 1939)
  • Die Kluge (1943)
  • Die Bernauerin, na lastno besedilo (1947)
  • Antigonae (besedilo: F. Hölderlin, po Sofoklu, 1949)
  • Astutuli, bavarska komedija (govorjena drama z nekaj glasbenimi vložki; na lastno besedilo, 1953)
  • Ojdip, tiran (tragedija na besedilo F. Hölderlina, po Sofoklu; 1959)

Scenske kantate[uredi | uredi kodo]

  • Carmina Burana (1937)
  • Catulli Carmina (1943)
  • Trionfo di Afrodite (1953)
  • Ein Sommernachtstraum (Sen kresne noči; 1952, revidirana verzija 1962)
  • Comoedia de Christi Resurrectione (1956)
  • Ludus de nato Infante mirificus (1961)
  • De temporum fine comoedia, Vigilia (1873, Neufassung 1977)

Predelave[uredi | uredi kodo]

Zbirke za otroke[uredi | uredi kodo]

  • Orff-Schulwerk: Musik für Kinder (1930-35, revidirano 1950-54)

Sklici[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]