Pojdi na vsebino

CD4

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Struktura glikoproteina cd4 na površini limfocitov T

CD4 (označevalec pripadnosti 4) je glikoprotein, ki ga na svoji površini izražajo celice pomagalke, monociti, makrofagi in dendritične celice. Odkrili so ga konec 70-ih let dvajsetega stoletja in so ga sprva poimenovali leu-3 in T4, ime CD4 pa je bilo določeno leta 1984.[1] Pri ljudeh nosi zapis za beljakovino CD4 gen CD4.[2][3]

Zgradba

[uredi | uredi kodo]
Shematski prikaz receptorja CD4

Kot številni drugi površinski celični receptorji/označevalci sodi tudi CD4 v naddružino imunoglobulinov.

Sestoji iz štirih imunoglobulinskih domen (od D1 do D4), ki se nahajajo na zunajcelični površini celic:

  • domeni D1 in D3 sta podobni variabilnim imunoglobulinskim (IgV) domenam
  • domeni D2 and D4 sta podobni konstantnim imunoglobulinskim (IgC) domenam

CD4 uporablja domeno D1 za interakcijo z domeno β2 molekul PHK vrste II. Limfociti T, ki na površini izkazujejo CD4, ne pa tudi CD8, so specifični za PHK II, ne pa tudi za PHK I.

Vloga

[uredi | uredi kodo]

CD4 je koreceptor receptorja limfocitov T; skupaj prepoznavata molekule PHK (poglavitnega histokompatibilnega kompleksa) razreda II na površini drugih celic. Pri tem se CD4 z zunanjim delom veže na določeno mesto molekule PHK II, ki je oddaljeno od vezavnega mesta za receptor limfocitov T. Citoplazemski del CD4 interagira s kislo beljakovino ACP33, ki navzdol uravnava aktivnost CD4. Kaže, da ima CD4 pomembno vlogo v začetni stopnji prepoznavanja PHK II.[4]

Vloga pri okužbi z virusom HIV

[uredi | uredi kodo]

CD4 se veže na beljakovini gp120 in P4HB/PDI virusa HIV in predstavlja sestavni del kompleksa P4HB/PDI-CD4-CXCR4-gp120. CD4 interagira z virusovima beljakovinama gp160 in Vpu. Proizvodnja CD4 se zaradi delovanja virusovih beljakovin Nef in gp160 zavre.[5]

Vendar za virus HIV CD4 ne zadošča, da bi lahko okužil limfocit T; potreben je še eden od dveh kemokinskih receptorjev, CCR5 ali CXCR4.[4]

  1. Alain Bernard (1984). Leucocyte typing: human leucocyte differentiation antigens detected by monoclonal antibodies: specification, classification, nomenclature: [report on the first international references workshop sponsored by INSERM, WHO and IUIS]. Berlin: Springer. str. 45–48. ISBN 0-387-12056-4.
  2. Isobe M; Huebner K; Maddon PJ; Littman DR; Axel R; Croce CM (Junij 1986). »The gene encoding the T-cell surface protein T4 is located on human chromosome 12«. Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. 83 (12): 4399–4402. doi:10.1073/pnas.83.12.4399. PMC 323740. PMID 3086883.
  3. Ansari-Lari MA; Muzny DM; Lu J; Lu F; Lilley CE; Spanos S; Malley T; Gibbs RA (april 1996). »A gene-rich cluster between the CD4 and triosephosphate isomerase genes at human chromosome 12p13«. Genome Res. 6 (4): 314–26. doi:10.1101/gr.6.4.314. PMID 8723724.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  4. 4,0 4,1 http://omim.org/entry/186940; vpogled: 18. 10. 2011.
  5. http://www.uniprot.org/uniprot/P01730, vpogled: 18. 10. 2011.