Kemokin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Kemokíni so kemotaktični citokini majhnih molekul (8–10 kD), ki vzbujajo in privlačijo določene vrste levkocitov, njihovo izločanje pa izzoveta interlevkin 1 in tumorje nekrotizirajoči faktor α.[1] Doslej so identificirali več kot 40 različnih kemokinov pri ljudeh.[2]

Funkcija[uredi | uredi kodo]

Kemokini aktivirajo specifične z beljakovino G sklopljene receptorje, s čimer se med drugim sproži migracija vnetnih in nevnetnih celic v ustrezno tkivo. Določeni kemokini so konstitutivni, torej se stalno izločajo v določenih količinah, in skrbijo za homeostazo telesa. Taki kemokini, na primer, usmerjajo limfocite v limfna tkiva, nadzirajo imunski sistem ... Drugi kemokini so vnetni in se proizvajajo v celicah, le ko pride do okužbe ali ko je prisoten provnetni dražljaj. Taki kemokini spodbudijo migracijo levkocitov v poškodovano ali okuženo tkivo, sprožijo imunski odgovor ter spodbudijo celjenje.[2]

Podvrste[uredi | uredi kodo]

4 podvrste kemokinov.

Kemokine razvrščajo v štiri skupine glede na štiri cisteinske aminokislinske ostanke v strukturi njihovih molekul, ki med seboj tvorijo disulfidne vezi. Tako poznamo kemokine CXC ali kemokine α (med prvima dvema cisteinoma se nahaja druga aminokislina), kemokine CC ali kemokine β (prva dva cisteina sta neposredna soseda), kemokine CX3C ali kemokine γ (med obema cisteinoma so 3 druge aminokisline) in kemokine C ali kemokine δ (vsebujejo le dva cisteina, ne štirih).[2]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=kemokin, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 11. 4. 2012.
  2. 2,0 2,1 2,2 Fernandez E, Lolis E (2002). "Structure, function, and inhibition of chemokines". Annu Rev Pharmacol Toxicol 42: 469–499. PMID 11807180. doi:10.1146/annurev.pharmtox.42.091901.115838.