Branko Masleša

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Branko Masleša
Portret
Rojstvo29. februar 1952({{padleft:1952|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})[1] (67 let)
Koper
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklicsodnik, šahist

Branko Masleša, slovenski sodnik, * 1952, Koper.

Od novembra 2010 je predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Branko Masleša, rojen v Kopru, je bil v osemdesetih letih 20. stoletja zaposlen na koprskem sodišču.

2. decembra 2010 je odstopil s položaja predsednika in člana Sodnega sveta RS.[2]

Masleša ima tudi naslov slovenskega šahovskega mojstra.[3]

Očitki ob kandidaturi za predsednika Vrhovnega sodišča[uredi | uredi kodo]

Po javni objavi kandidature za predsednika Vrhovnega sodišča, kjer je Masleša bil edini kandidat, je več sodelavcev Vrhovnega sodišča izrazilo skrb o ustreznosti kandidature. Med drugim sta takrat ustavni sodnik Jan Zobec in nekdanji sodnik na civilnem oddelku, Rudi Štravs, trdila da je Masleša v začetku osemdesetih let navdušeno opisoval ustrelitev ilegalnega pribežnika iz ene nekdanjih vzhodnih socialističnih držav. Masleša naj bi po njunih besedah izražal entuziazem nad točnim strelom v sredino čela žrtve.[4]. Branko Masleša naj bi bil na kraju prisoten kot preiskovalni sodnik. Poslanec vladne stranke je na kandidata naslovil vprašanje o namenu prisotnosti preiskovalnega sodnika na kraju dogodka, saj naj noben zakon ni bi dovoljeval streljanja na meji. Masleša naj bi bil dolžan umor prijaviti policiji, česar ni storil.[5] Navedeni očitki so se pred tem pojavili tudi na uradni strani stranke SDS. [6] [7]

Kasneje se je izkazalo, da se je dejanje, o katerem naj bi Masleša sodnikoma Zobcu in Štravsu pripovedoval po njunem pričanju neposredno ob prihodu s kraja dogodka, pripetilo v soboto, ko je v službi zgolj dežurni preiskovalni sodnik. Dveh sodnikov, ki sta očitke lansirala v javnost, prav tako ni bilo na televizijsko soočenje, kjer bi pred javnostjo neposredno Masleši ponovila obtožbe.[8]

Bivši ustavni sodnik Jan Zobec tudi trdi, da je Masleša odkrito nasprotoval osamosvojitvi Slovenije. Trdil naj bi, da bi Slovenija zaradi teženj po odcepitvi od Jugoslavije morala biti najstrože disciplinirana. Med desetdnevno vojno naj bi govoril, da se mora Jugoslovanska ljudska armada brez milosti maščevati.[9] Masleša je te trditve označil za izmišljotine.[10]

Predsednik vlade, Borut Pahor in pravosodni minister Aleš Zalar, sta kandidata za predsednika vrhovnega sodišča, podpirala.[11] Masleša je dobil podporo sodnega sveta in obče seje Vrhovnega sodišča,[12] medtem ko prejšnja kandidata podpore med kolegi nista dobila.

23. novembra 2010 je Državni zbor Republike Slovenije (z 47 glasovi za in 32 proti) potrdil Maslešo za predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.[13]

Viri[uredi | uredi kodo]