Branko Kerman

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Branko Kerman
Branko Kerman
Rojstvo 26. julij 1963({{padleft:1963|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:26|2|0}}) (55 let)
Murska Sobota
Narodnost Zastava Slovenije slovenska
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Alma mater Filozofska fakulteta v Ljubljani
Poklic arheolog, kustos

Branko Kerman [Bránko Kérman], slovenski arheolog, kustos in muzejski svetnik, * 26. julij 1963, Murska Sobota.

Branko Kerman se raziskovalno ukvarja z zgodnjesrednjeveško in srednjeveško poselitvijo Prekmurja v odnosu do panonskega in jugovzhodnoalpskega prostora. Raziskuje tudi ostala arheološka obdobja od prazgodovine do antike v prekmurskem prostoru. Je začetnik aeroarheologije v Sloveniji, s posnetki iz zraka je diagnosticiral arheološko preteklost pokrajine ob Muri. Z aerofotografijo so sistematično zapisani poselitveni vzorci in posegi v prostor.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Rodil se je v Murski Soboti, živi v Filovcih v Prekmurju. Osnovno šolo je obiskoval v Bogojini, srednjo šolo pa v Murski Soboti. Po končani maturi se je vpisal na študij arheologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Diplomiral je leta 1989 z naslovom Avari v Sloveniji? Leto kasneje se je zaposlil v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota, istega leta je postal tudi kustos. Od leta 1996 je član mednarodnega združenja Aerial Archaeology Research Group. Leta 2013 je doktoriral na temo Interpretacija zgodovinske poselitve Prekmurja na primeru aerofotografije. Leta 2016 je prejel naziv muzejski svetnik.

Kot vodja je v letih od 2000 do 2018 poleg manjših sondiranj opravil več obsežnih arheoloških zaščitnih izkopavanj v Prekmurju na najdiščih: Kotare-krogi pri Murski Soboti, Kotare-baza pri Murski Soboti, Pod Kotom sever pri Krogu, Grofovsko 2 pri Murski Soboti, Gornje njive 2 pri Dolgi vasi, Pod Grunti-Pince pri Pincah, Kalinovnjek in Krčevine pri Turnišču, Nova tabla II pri Murski Soboti. Kot sovodja je sodeloval tudi pri izkopavanjih najdišča Gornje njive pri Dolgi vasi in Mačkovci. Rezultate arheoloških raziskav redno predstavlja na razstavah v Pomurskem muzeju v Murski Soboti.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • 1990, Staroslovanska ostroga iz Dokležovja. Zbornik soboškega muzeja 1. 19–31. (COBISS)
  • 1996, Staroslovanske najdbe iz Prekmurja. Ljudje ob Muri: Zbornik referatov mednarodne znanstvene konference v Lendavi. 111–125. (COBISS)
  • 1997, Srednjeveška kovačnica in talilnica pri Gradu na Goričkem. Drobci nekega vsakdana. Archaeologia historica Slovenica 2. 141–159. (COBISS)
  • 1999, Settlement structures in Prekmurje from the air. Arheološki vestnik 50. 333–347. (COBISS)
  • 2000, Nádasdyjev dvorec na Petanjcih. Protestantizem - zatočišče izgnanih na Petanjcih (Nádasdyjev dvorec). Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija. Ljubljana: ZRC SAZU. 59–74. (COBISS)
  • 2000, Árpád-kori régészeti emlékek a Muravidéken. Muratáj. Lendava. (COBISS)
  • 2001, Circular ditches of the settlements and necropoli in Slovenia from the air. Archaeological Prospection ( Ed. M. Donesu, A. Eder-Hinterleitner, W. Neubauer). 129–131.
  • 2002, Staroslovanska naselbina Kotare-baza pri Murski Soboti. Zgodnji Slovani. Ljubljana. 17–26. (COBISS)
  • 2002, Neznano Prekmurje. Zapisi preteklosti krajine iz zraka. Murska Sobota: Pokrajinski muzej. (COBISS)
  • 2003, Keltska hiša, Zemlja pod vašimi nogami, Arheologija na avtocestah Slovenije, Zbirka DEK. Vodnik po najdiščih. Ljubljana. 61–64.
  • 2005, Staroslovanska jama z najdišča Grofovsko 2 pri Murski Soboti. Zbornik soboškega muzeja 8. 117–135. (COBISS)
  • 2007, Arheološka sondiranja na gradu pri Gradu na Goričkem v letih 1997 in 1999. Zbornik soboškega muzeja 9 /10. 237–248. ([1] COBISS])
  • 2008, Zgodnjeslovanske najdbe z najdišča Pod Kotom-sever pri Krogu. Guštin Mitja (ur.). Srednji vek : Arheološke raziskave med Jadranskim morjem in Panonsko nižino = Mittelalter: Archäologische Forschungen zwischen der Adria und der Pannonischen Tiefebene. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije. 47–48. (COBISS)
  • 2008, et. Šavel I. Gornje njive pri Dolgi vasi: [obvoznica Lendava], (Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije, 6). Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. (COBISS)
  • 2008, Srednjeveška lončenina z najdišča Gornje njive 2 pri Lendavi. Guštin Mitja (ur.). Srednji vek: Arheološke raziskave med Jadranskim morjem in Panonsko nižino = Mittelalter: Archäologische Forschungen zwischen der Adria und der Pannonischen Tiefebene. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije. 79–88. (COBISS)
  • 2008, Rakičanske Muzge-nova rimska vila v Prekmurju. Arheološki vestnik 59. 279–290. (COBISS)
  • 2009, Celtic warrior´s grave from the site of Pod Kotom-north near Murska Sobota, Protohistoire Européenne 11, Keltske študije II. Studies in Celtic Archaeology. Papers in honour of Mitja Guštin (Georg Tiefengraber – Boris Kavur – Andrej Gaspari eds.), 283–292.
  • 2011, Tü mo: Slovanska poselitev Prekmurja = Slavic settlement of Prekmurje.. Murska Sobota: Pokrajinski muzej, 47 str. (COBISS)
  • 2013, Kalinovnjek pri Turnišču. ASS 33. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 250 str. (COBISS)
  • 2013, Gornje njive pri Dolgi vasi 2. AAS 36. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 417 str. (COBISS)
  • 2014, Moč gline: Figuralna plastika in drugi kultni predmeti iz bakrene dobe v Prekmurju: Pomurski muzej Murska Sobota. (COBISS)
  • 2016, Kelti so tüdi tü: Sledovi keltske poselitve v Prekmurju = Traces of Celtic settlement in the Prekmurje region. Murska Sobota: Pomurski muzej. (COBISS)

Razstave[uredi | uredi kodo]

  • Stalna muzejska razstava (zgodnji in srednji vek), 1997 – soavtor
  • Neznano Prekmurje: Zapisi preteklosti krajine iz zraka, 2002
  • Tü mo: Slovanska poselitev Prekmurja, 2011
  • Moč gline: Figuralna plastika in drugi kultni predmeti iz bakrene dobe v Prekmurju, 2014
  • Kelti so tüdi tü: Sledovi keltske poselitve v Prekmurju, 2016
  • Rimska cesta v odsevu večnosti: Dvojni rimski grob z najdišča Nova tabla II, 2018

Nagrade[uredi | uredi kodo]

  • 1999, Valvasorjevo priznanje in mednarodno priznanje European Museum Forum za soavtorsko razstavo Stalna muzejska razstava (zgodnji in srednji vek)
  • 2012, Priznanje slovenskega arheološkega društva za razstavo Tü mo: Slovanska poselitev Prekmurja

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Pomurski muzej.si
  • Pomurci.si
  • Franc Kuzmič . Nekateri znani Filovčarji. J. Vugrinec (Ur.), Košičevi dnevi XXI, Bogojina, Bukovnica, Filovci, Ivanci, Strehovci, Bogojina: Kulturno-umetniško društvo "Jožef Košič", 2009. 50–61. (COBISS)