Boris Urbančič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Boris Urbančič
Rojstvo 21. december 1913({{padleft:1913|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})
Ljubljana
Smrt 14. avgust 1998({{padleft:1998|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:14|2|0}}) (84 let)
Ljubljana
Državljanstvo Flag of Yugoslavia (1943–1992).svg SFRJ
Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic jezikoslovec, politik, slavist, univerzitetni profesor

Boris Urbančič [bóris urbánčič], profesor, jezikoslovec, slovenist, bohemist, * 21. december 1913, † 14. avgust 1998.

Od leta 1941 do 1943, en semester leta 1947 in od 1955 do 1972 je bil lektor za češki jezik na ljubljanski filozofski fakulteti. Napisal je učbenik Češčina (1980), ki je leta 1997 doživel drugo izdajo, napisano v sodelovanju s češkima jezikoslovcema A. Jedličkom in P. Hauserjem. Dobro je bila sprejeta tudi knjižica Češko-slovenski kulturni stiki (1988 v češčini pri nas, 1995 v Pragi in 1993 v slovenščini).

Njegova največja strast je bilo praktično jezikoslovje, ali konkretneje, jezikovna kultura v knjižni slovenščini. Ob izpopolnjevanju v Pragi v študijskem letu 1957-1958 se je dodobra seznanil s praško lingvistično šolo. »Šele tu sem dobil zadovoljive odgovore na vprašanja, ki sem jih želel dobiti kot študent slavistike. Odtlej je postalo področje jezikovne kulture v najširšem pomenu besede moje glavno zanimanje. (...) Po vrnitvi iz Prage (...) sem z grozo razkrival često pomnjkanje znanstvenih izhodišč v obravnavanju jezikovnih pojavov v knjižni slovenščini.« Temeljito jih je obdelal v knjigi O jezikovni kulturi (1972), ki je doživela še dve predelani in razširjeni izdaji, in sicer v letih 1973 in 1987. Seveda so bili njegovi sproščeni pogledi tudi vir marsikaterih žolčnih razprav z univerzitetnimi in ljubiteljskimi jezikoslovci. Veljal je za izrazitega antipurista, kar je tudi dejansko bil, saj se nikakor ni hotel »sprijazniti z že kar nevrotično otrplo, neznanstveno jezikovno nekulturo«.

Praška lingvistična šola in lastna razmišljanja so ga po njegovih besedah pripeljala do spoznanja, da je teorija jezikovne kulture najobjektivnejša in najsprejemljivejša tedaj, če kodificira spontano uveljavljeno splošno rabo izobražencev, ki so v stalnem aktivnem stiku s knjižnim jezikom. Skratka, »živ jezik je kot drevo, ki stalno odganja«.

Viri[uredi | uredi kodo]

Nives Vidrih. Boris Urbančič (1913-1998) (nekrolog). Delo, 4. september 1998.

Boris Urbančič. O jezikovni kulturi, tretja izdaja. Delavska enotnost, 1987. (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]