Bora Đorđević

Bora Đorđević
Bora Đorđević
	Đorđević na koncertu z Ribljo Čorbo v Beogradu leta 2009
Rojstvo	Борисав Ђорђевић; 1. november 1952 (71 let); Čačak
Državljanstvo	Srbija; Slovenija
Poklic	pevec, glasbeni pisec, pesnik, rockovski glasbenik, rockovski pevec, besedilopisec
Leta aktivnosti	1974 - danes

Borisav "Bora" Đorđević, znan tudi kot Bora Čorba, srbski pevec, tekstopisec in pesnik * 1. november 1952 Čačak.

Najbolj znan je kot frontman in glavni pevec srbske rock glasbene skupine Riblja Čorba. Znan je tudi po svoji blagovni znamki poetičnih besedil in hripavega baritonskega glasu, zato Đorđević velja za enega najboljših in najvplivnejših avtorjev srbske in jugoslovanske rock glasbene scene.^[1]

Biografija[uredi | uredi kodo]

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

Bora Đorđević se je rodil v Čačaku, 1. novembra 1952. Bil je sin očeta Dragoljubu, ki je bil strojnik in mame Nerandži, ki je bila profesorica srbščine. Đorđević je odraščal v Čačaku, kjer je tudi končal osnovno šolo. Ko je bil star 13 let, je ustanovil svojo prvo glasbeno zasedbo Hermelini (prel. The Ermine) z Borkom Ilićem (glavna kitara), Prvoslavom Savićem (ritem kitara) in Aco Dimitrijevićem (bobni). Đorđević je igral bas kitaro, na zvok skupine pa je vplivala zagrebška beat skupina Roboti. Dve leti pozneje je Đorđević zamenjal ritem kitaro in začel pisati poezije. Ena njegovih prvih pesmi je bila "Moje tuge", ki je kasneje bila posneta in izdana na Suncokretovem prvem singlu "Kara Mustafa" / "Moje tuge", prav tako pa je bila vključena v njihov prvi album Moje bube. Po Hermeliniju je Đorđević igral s številnimi čačanskimi zasedbami: Vesnici Ljubavi, Safiri, Dečaci sa Morave in Čačanskimi Plemići. Nekaj časa je bil član PORS z Radomirjem Mihailovićem Točakom na kitari.

Hkrati je Đorđević kot najstnik skupaj s skupino prijateljev začel krasti in vdirati v stanovanja po svojem domačem kraju Čačk, iskati denar in druge dragocenosti. Nekatera tako ukradena sredstva so bila namenjena nakupu glasbene opreme. Po treh letih vlomov so bili aretirani in obtoženi mladoletnih prestopnikov. Đorđević je v zaporu preživel en teden, preden je bil izpuščen in čakal na obsodbo. Kazen je bila kmalu izrečena v obliki odredbe za "okrepljen nadzor staršev in občasni nadzor socialnih služb". Ko so ga izpustili iz zapora, so ga takoj izključili iz gimnazije, ki jo je obiskoval.

Đorđevićevi starši so se odločili, da se bodo z družino preselili v Beograd, kjer se je vpisal na peto beograjsko gimnazijo. Tri leta po prihodu v Beograd ni sodeloval v nobeni glasbeni dejavnosti. V času zrelosti je devetnajstletni Đorđević opravil avdicijo za Atelje 212 v uprizoritvi rock opere Jesus Christ Superstar, kjer je dobil eno od apostolskih vlog. Oddaja je bila s pevko Korni Grupe in Zlatko Pejaković v glavni vlogi Jezusa Kristusa, Branko Milićević kot Pontius Pilate in akustični kantavtor Srđan Marjanović kot eden od duhovnikov. Predstava je bila premierno predvajana junija 1972. V naslednjem letu je bila 21-krat izvedena do zadnje oddaje junija 1973.

Đorđević je še naprej igral v gledališču, večinoma kot statist, nastopal je v predstavah Ateljeja 212 Purpurno ostrvo, Tom Pejn in Caca u metro.

Glasbena kariera[uredi | uredi kodo]

Zgodnja kariera[uredi | uredi kodo]

Konec marca 1973 je dvajsetletni Đorđević s tremi vokalistkami- Ivano Kačunković skupaj s sestrama dvojčicama Vukico "Viki" in Gordano "Goco" Stefanović - in klaviaturistom Đorđem Petrovićem, (vsi so bili študentje) ustanovil akustično rock zasedbo Zajedno. Skupina je pogosto snemala zvončke za radijske oddaje. Na povabilo igralca Zorana Radmilovića, ki ga je Đorđević spoznal med sodelovanjem na uprizoritvi Jesus Christ Superstar v Ateljeu 212, se je skupina pridružila konceptualni gledališki turneji z imenom Selu u pohode. Poletna turneja po letu 1973, ki je poleg članov Zajedno in Radmilovića tudi slikarke Zagorke Stojanović, igrala nekoliko hipijevsko vibracijo, je obiskala številne oddaljene vasi Socialistične republike Srbije, da bi svoje prebivalce izpostavila različnim oblikam umetnosti in kulture, kot je akustična glasba, slikarstvo in gledališče.

Prvi album Zajedno, sedempalčni singel s skladbama "Vizija" in "Goro moja", je leta 1974 izdal PGP RTB. Đorđević je sestavil glasbo za skladbo A-strani, medtem ko je skladba B-strani uporabila besedila iz istoimenske pesmi Alekse Šantića. Z linijskimi opombami, ki jih je napisal radijski disk džokej Zoran Modli, ki je izkoristil priložnost za primerjavo prvega singla YU Grupe izpred štirih let, je izdaja Zajedno prinesla malo pomembnosti. Maja 1974 so člani Zajedno napisali glasbo za gledališko predstavo Bonton (ali kako se ponašati proti osebam nasprotnega pola), v kateri sta igrali Feđa Stojanović in Ružica Sokić, ki je bila uprizorjena na odru Ateljeja 212 v gledališču v kleti. Predstava je bila v naslednjih dveh letih do zadnje predstave maja 1976 izvedena 43-krat s člani Zajedno - Đorđevićem, Petrovićem in Ivano Kačunković - poleg tega, da je Kačunkovićeva sestra Jasna nastopila v igralskih vlogah kot pevka in glasbenica na odru.

Vzporedno z Zajedno je mladi Đorđević delal številne začasne stranske službe. Bil je del produkcijske ekipe oddaje Veče uz radio Radia Beograd, ki sta jo ustvarila, vodila in producirala jugoslovanska pionirja rock'n'roll medijev Nikola Karaklajić in Peca Popović. Đorđević je dodatno vlagal radijska poročila s festivalov akustične glasbe v Sivcu, pisal članke za revijo Džuboks o jugoslovanski akustični rock sceni in napisal številne skladbe za Beograd 202 in Studio B.

Đorđević je skupino Zajedno zapustil konec leta 1974.

Suncokret[uredi | uredi kodo]

Januarja 1975 je Đorđević ustanovil akustično rock glasbeno skupino Suncokret. Priljubljenost so si pridobili z ljudskim rock repertoarjem s Đorđevićevim šaljivim besedilom.

Suncokret je sodelovala z disketejem Zoranom Modlijem, s katerim se je Đorđević srečal nekaj let prej, ko je sodeloval v filmu Skupaj, ko je Modli ustvaril prvi singl znamke Together. Suncokret in Modli sta izdala sedempalčni singel "Na poti za Stambol" / "Anđelija, čuvaj se Turaka" pod imenom Hajduk Stanko in Jataci. Še en singel z Modli, "Rock and roll duku duku" / "Gili, gili blues", je izšel pod imenom Zoran Modli i Suncokret.

Đorđević je s Suncokretom posnel še tri single in album Moje bube.

Rani Mraz[uredi | uredi kodo]

Đorđević je zapustil skupino Suncokret, potem ko je skupina zavrnila izvedbo njegove pesmi "Lutka s naslovne strani". Sprejel je povabilo Đorđa Balaševića in z drugo nekdanjo članico Suncokreta, ženskim vokalcem Biljo Krstić, postal član Balaševićeve skupine Rani Mraz. To je bila najbolj znana, a kratkotrajna zasedba Ranija Mraza, poleg Đorđa Balaševića pa sta Bora Đorđević in Bilja Krstić nastopila z ženskim vokalcem Verico Todorović. Ta zasedba je imela več nastopov v Domu omladine in Študentskem kulturnem centru v Beogradu. Đorđević je nastopil s pesmimi "Lutka s naslovne strani", "Mirno spavaj" in "Zvezda potkorvlja in suterena" (vse so kasneje posnete na prvem albumu Riblje Čorbe Kost u grlu), Balašević pa je občinstvo zabaval s svojimi šaljivimi zgodbami. Ta zasedba Rani Mraz je posnela znamenito pesem "Računajte na nas", ki je osvobodilno vojno pohvalila z nekoliko drugačne perspektive kot običajni socialistični realizem in kmalu postala himna jugoslovanske mladine. Ta zasedba je posnela tudi singl s skladbama "Oprosti mi, Katrin" in "Život je more".

Riblja Čorba[uredi | uredi kodo]

Po nastopu Ranija Mraza na glasbenem festivalu v Splitu in le petinštiridesetih dneh v bendu je Đorđević zapustil Rani Mraz in se vrnil v Beograd. Po vrnitvi v Beograd je skupaj s člani SOS Mišo Aleksićem, Rajkom Kojićem in Vickom Milatovićem ustanovil znano srbsko rock glasbeno skupino, Riblja Čorba. Njihov prvi studijski album Kost u grlu je doživel velik uspeh in skupina je v nekaj mesecih postala zelo priljubljena. Priljubljenost skupine je naraščala, vendar se je začela kazati tudi v Đorđevićevem alkoholizmu, zaradi česar je skupaj z njegovimi provokativnimi besedili, povezanimi z družbo, postal eden najbolj kontroverznih glasbenikov v Jugoslaviji. Od začetka do danes je ostal frontman in vodja Riblje Čorbe.

Samostojni projekti[uredi | uredi kodo]

Đorđevićev neuspešen nastop z Arsenom Dedićem v gledališču Terazije leta 1987 je povzročil slavni bootleg album Arsen & Bora Čorba Unplugged `87. Bora priča gluposti, izdana leta 1988, vsebuje posnetek njegovega pesniškega večera. Leta 1996 je izdal Njihove dane, na katerih je pokazal svoje protimiloševićevsko stališče.

Gostovanja in sodelovanja[uredi | uredi kodo]

Đorđević je gostoval pri številnih projektih. Z Minđušarijem je posnel kontroverzne pesmi "E, moj druže zagrebački" in "Ljetovanje", izdane na albumu Minjušari 1993 Armija srpska. Med drugimi izvajalci, s katerimi je posnel pesmi, so bili Bijelo Dugme, Balkan, Kerber, Zoran Predin, Arsen Dedić, Rambo Amadeus, Biljana Krstić, Dejan Cukić, Vlada in Bajka in drugi. Sodeloval je tudi pri snemanju kultnega kompilacijskega albuma Package deal. Pesmi je pisal za Zdravka Čolića, Bisero Veletanlić, Generacijo 5, Đorđa Marjanovića, Nede Ukraden, Rajka Kojića, Dušana Preleviča, Oliverja Mandića, Šabana Šaulića, Poslednjo Igra Leptira, Denisa in Denisa, Viktorijo, Željka Bebeka, Lepo Breno, Ceco Ražnatovič, Zana, Umazani inšpektor Blaža in Kljunovi, Baja Mali Knindža, Nedeljko Bajić Baja in veliko drugih.

Literarna dela[uredi | uredi kodo]

Đorđević je leta 1985 izdal svojo prvo pesniško knjigo Ravnodušan prema plaču.

Leta 1987 je izdal svojo drugo pesniško knjigo Hej, Sloveni ("Hej, Slovani") in leta 1988 postal član Društva pisateljev Srbije (UKS). Đorđević je na videz prijavo napisal na namizni prtiček. Nekateri člani niso dobro sprejeli njegovega članstva v Društvu pisateljev Srbije.

Đorđević je izdal še osem knjig:

{lang | en | Prvih deset let je najtežje,
Nočem
Psihopat in lopata
Srbi brez težav
Brebusi
Kaj je pesnik hotel povedati
{{lang | en | Maščobna tragedija} '(maščobna tragedija)
Zapuščeni otok, Andrićeva nagrada, 2018.

Politika in polemike[uredi | uredi kodo]

Zaradi njegovih provokativnih družbenih in političnih besedil, podpore srbskemu nacionalizmu, njegovega nasprotovanja komunizmu, Slobodana Miloševića in politične vpletenosti kot člana Demokratske stranke Srbije, je bil Đorđević predmet številnih polemik:

Leta 1984 so državni cenzorji po izidu Večerasa vas zabavljajo muzičarje, ki piju, pesmi "Mangupi vam kvare dete" in "Besni psi" razglasili za etično nesprejemljive. "Besni psi" je povzročil mednarodni škandal. Zaradi besedil "Grčki šverceri, arabski studenti, negativni elementi, maloletni delikventi in besni psi" ("grški tihotapci, arabski študentje, negativni elementi, mladoletni prestopniki in nori psi") so veleposlaništva treh arabskih držav in Zair protestirali in se pritoževali, da je Bora Đorđević enačil tuje študente in jezne pse. Jugoslovansko ministrstvo za kulturo je strokovnjakom naročilo analizo pesmi.

Leta 1985 je založba Jugoton zavrnila objavo štirih pesmi na albumu Riblje Čorbe, Istina, kar je povzročilo ponovni podpis skupine s PGP-RTB, ki je zavrnila snemanje samo ene pesmi, "Snage opozicije", ki je bila ni bil uradno objavljen do izdaje zbirnega albuma Treći srpski ustanak leta 1997.

Leta 1987 je bil Đorđević obtožen, da je med branjem pesmi v Sava Centru "motil javnost", vendar so obtožbe opustili, ker je bral pesmi, že objavljene v njegovih knjigah in v različnih revijah.

Leta 1988 je bil po branju pesmi v Baru obtožen, da je "žalil delovno ljudstvo Jugoslavije", vendar so tudi te obtožbe opustili.

Po začetku jugoslovanskih vojn je Đorđević postal aktivni podpornik srbskih čet v Republiki Srbski in Srbski republiki Krajini, kar je demonstriral s snemanjem kontroverznih pesmi "E moj druže zagrebački" (ki je bila posneta kot odgovor na pesem Jure Stublića "E moj druže beogradski ") in" Ljetovanje "z zasedbo Minđušari iz Knina, močno pa je nasprotoval tudi takratnemu srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću in njegovi upravi, saj je svoj odnos pokazal s pisanjem številnih vladnih pesmi, izdanih na albumih Riblja Čorba Zaradiom, Srbijo, Ostalo je ćutanje in Nojeva barka ter z izdajo Njihovih dani v svojem imenu in ne v imenu njegove skupine leta 1996. Leta 1997 je Riblja Čorba izdala kompilacijski album Treći srpski ustanak, v katerem je predstavljen izbor političnih pesmi Riblje Čorbe, posnete in izdane med letoma 1981 in 1997.

Po političnih spremembah v Srbiji je leta 2004 postal namestnik ministra za kulturo v srbski vladi Dragana Kojadinovića. Vendar je bil Đorđević prisiljen odstopiti s položaja naslednje leto, potem ko je novinarje televizijske postaje B92 obtožil izdaje in ki drži protisrbsko politiko.

Aprila 2019 je Đorđević skupaj z drugimi člani Rilbje Čorbe igral na javnem srečanju podpore sedanjemu predsedniku Srbije Aleksandru Vučiču. Sledile so medijske polemike in deljena mnenja o Đorđevićevi udeležbi pri takšnem dejanju. Đorđević se je zagovarjal z izjavo, da v resnici ni član ali podpornik nobene politične stranke v Srbiji in da je v njej sodeloval zgolj iz domoljubnih razlogov.

Zasebno življenje[uredi | uredi kodo]

Leta 1977 se je Bora Đorđević poročil z Dragano Đorđević s katero ima enega sina in eno hčerko. Poročena sta bila 30 let, ko sta se februarja 2007 ločila. Kmalu po njuni ločitvi, je Dragana 23. marca 2007 storila samomor zaradi prevelikega zaužitja alkohola in drog.

Leta 2009 se je Đorđević poročil z osemindvajset let mlajšo Aleksandro Savić, ki jo je spoznal leta 2007 na turneji z Ribljo Čorbo po ZDA. Z njo se je ločil aprila 2014, po manj kot petih letih zakona.

Kmalu zatem je Đorđević potrdil upanja, da ima svojo novo punco, Dubravko Milatović iz Slovenije. Maja 2016 sta se zakonca poročila na zasebni slovesnosti na grškem otoku Santorini. Številne pesmi na najnovejšem studijskem albumu Riblja Čorba Da tebe nije, je Đorđević napisal in posvetil svoji tretji ženi. Na naslovnici albuma je tudi njena slika v risbi. Že od poroke z Milatovićevo, Đorđević deli svoj čas med Beogradom in Ljubljano.