Božidar Ogorevc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Božidar Ogorevc
Rojstvo1947
Ljubljana
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklickemik, glasbenik

Božidar (Božo) Ogorevc se je rodil leta 1947 v Ljubljani in leta 1966 maturiral na Gimnazija Šentvid ter leta 1978 diplomiral iz čiste kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1985 tudi magistriral in leta 1987 pridobil naziv doktorja kemijskih znanosti . V času podiplomskega študija je najprej leta 1980-81 6 mesecev raziskovalno gostoval na KFA v Juelichu v Nemčiji, nato 1984 3 mesece na DCU v Dublinu na Irskem, leta 1987-88 pa je 1 leto podoktorsko gostoval na LBNL-UCB v Berkeleyu, Kalifornija, ZDA.

Od leta 1979 dalje je bil kot raziskovalec zaposlen na Kemijskem inštitutu v Ljubljani in bil leta 2000 izvoljen v naziv znanstveni svetnik ter bil od leta 2002 do 2010 na KI vodja Laboratorija za analizno kemijo. V obdobju od 1993 do 2013 je na Kemijskem inštitutu in Univerzi v Ljubljani deloval kot mentor doktorskim in podoktorskim študentom, bil vodja več nacionalnih in mednarodnih projektov ter med 1999 in 2012 deloval kot vodja temeljnega nacionalnega raziskovalnega programa. Leta 2013 se je upokojil in takrat mu je bil tudi podeljen naziv “Zaslužni raziskovalec KI” (Emeritus).

Njegovo znanstveno-raziskovalno delo je bilo usmerjeno predvsem na področje elektroanalizne kemije, s poudarkom na razvoju elektrokemijskih (mikro)(bio)senzorjev. Njegov opus obsega zasnovo in izdelavo mikro- in nano-elektrod, razvoj kompozitnih in tankoslojnih elektrod, študij novih principov elektrokemijske detekcije in novih detekcijskih nano-velikostnih in nano-strukturiranih materialov, ter uporabo voltametrije, amperometrije, potenciometrije in elektrokemijske stripping analize. Poleg omenjenega intenzivnega temeljnega raziskovanja je deloval tudi na področjih, kot so analitika sledov elementov in spojin, bioanalitika, bioanorganske interakcije, kemijska speciacija, okoljska analizna kemija in heterogene atmosferske kemijske reakcije. Izmed njegovih številnih dosežkov je možno posebej izpostaviti razvoj, izdelavo in uporabo modificiranih mikro (premer 7 µm) in nano- (premer konice 50-100 nm) elektrod za detekcijo nekaterih endogenih spojin, kot so npr. živčni prenašalci (dopamin, serotonin), askorbinska kislina idr., v mikro- volumnih in lokacijah, kar je izjemnega pomena v nekaterih bio-medicinskih raziskavah. Pomemben je tudi njegov prispevek pri razvoju novo odkrite bizmutove tankoslojne elektrode, ki je povsem nadomestila do tedaj uporabljeno strupeno živosrebrovo elektrodo za detekcijo sledov in supersledov nekaterih toksičnih elementov, kot so kadmij, svinec, kobalt in nikelj, v okoljskih, prehrambenih in bioloških vzorcih, z uporabo elektrokemijske stripping analize.

Kot avtor ali soavtor je doslej objavil 86 znanstvenih publikacij v recenziranih mednarodnih revijah. Njegov H (Hirschev) indeks znaša trenutno 37 (skupno število vseh citacij je več kot 5560, povprečno število citacij na en članek je 65; vir: Scopusl zadnja osvežitev: junij 2019). Bil je mentor 4 študentom magistrskega študija in 7 študentom dodoktorskega študija ter 6 podoktorskim gostom iz tujine. Od leta 2010 dalje je član uredniškega odbora znanstvene revije American Journal of Biomedical Sciences. Je tudi redni ali občasni recenzent za več visoko rangiranih mednarodnih znanstvenih revij.

V obdobju 1970-73 je Božidar Ogorevc na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani paralelno študiral etnologijo in primerjalno književnost (6 semestrov), vendar je moral nato zaradi obolenja oči študij začasno opustiti. V letih 1974-75 je bil 2 leti redno zaposlen na Dnevniku kot raznašalec časopisov, v času 1976-77 pa je v knjigarni Konzorcij Mladinske knjige v Ljubljani eno leto in pol deloval kot vodja prodajalne plošč. Leta 1981 sta s svojo partnerko in kasneje ženo Neno (roj. Avsenak) ustvarila družino, v kateri sta se jima rodila dva sinova (1982 in 85). Zaradi počasnega degenerativnega propadanje oči je bil formalno priznan leta 1986 kot 70% in leta 1997 kot 100% oseba s posebnimi potrebami.

Glasbeno ustvarjanje[uredi | uredi kodo]

Po študiju violine v mladosti se je v začetku leta 1976 s kreativnim igranjem violine in baročne viole pridružil legendarni skupini “Salamander”, ki jo je ustanovil in vodil pesnik in glasbenik Tomaž Pengov (glas, kitara), in v kateri so sodelovali tudi Milan Dekleva (klavir), Bogdana Herman (glas), Lado Jakša (klarinet, saksafon), Matjaž Krainer (violončelo), Sašo Malahovsky (saksafon), Jerko Novak (klasična kitara), Meta Stare (flavta) in Metka Zupančič (flavta). Poleti leta 1980 se je pridružil kultni skupini “Sedmina (glasbena skupina)” pesnika, glasbenika in slikarja Vena Dolenca, v kateri so sodelovali še Melita Dolenc (glas), Lado Jakša (klarinet, klavir, saksafon) in Etbin Stefančič (klasična kitara), in z ustvarjalnim prispevkom sodeloval pri snemanju dveh LP plošč (“Sedmina: Melita in Veno Dolenc“, 1980 ter “Sedmina: Drugo dejanje“, 1982), kot tudi na številnih koncertih doma in v tujini. Po letu 1982 je sodeloval v številnih glasbenih projektih in koncertih, jeseni leta 2014 pa je, v sodelovanju z Ladom Jakšo, kot avtor glasbe in izvajalec na violini in baročni violi izdal samostojni album z naslovom “Luč z nenadomestljivimi krili”, ki je posvečen spominu na njegovo pokojno ženo Neno.(https://www.youtube.com/channel/UCn7aSHR3qVUP3aVdts9lmVA)