Božidar Novak

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Božidar Novak
Portret
Božidar Novak na okrogli mizi Društva novinarjev Slovenije, v hotelu Union
Rojstvo1965
Maribor
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
Poklicpisatelj, novinar, poslovnež, podjetnik

Božidar Novak, slovenski podjetnik, pisatelj in publicist. * 1965.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Po končani II. gimnaziji Maribor, je leta 1984 pridobil certifikat vojaškega padalca diverzanta, v Padalsko diverzantski četi 63. padalske brigade v Nišu. Med slovensko osamosvojitveno vojno je vodil tuje dopisnike Henrya Kamma iz New York Timesa, Martina Bella iz BBCja in ostale[navedi vir] po vojni fronti med Mariborom in hrvaško mejo. To je opisal v svoji knjigi zbranih esejev Prestolnica.[1]

1989 je zaključil višješolski študijski program na Visoki ekonomsko-komercialni šoli Univerze v Mariboru. Na Harvard Business School na Univerzi Harvard je pridobil certifikat programa za predsednike in lastnike [2], ki ga je nostrificiral na fakulteti Doba in zato tam po skrajšanem programu pridobil naziv diplomiran marketingar. [3] Njegovo knjigo Prestolnica (Capital) je Harvard uvrstil na seznam knjig diplomantov Harvarda [4]. Izobraževal se je še na specialističnih programih v Washingtonu, New Yorku in Los Angelesu. Od 1999 do 2019 je predaval na London School of Public Relations. [5]

Poslovno delovanje[uredi | uredi kodo]

kvarja se s strateškim svetovanjem, javnimi zadevami, kriznim komuniciranjem in odnosi z javnostmi.

Bil je vodja in svetovalec osmih volilnih kampanj doma in v tujini, kakor tudi urednik in ustanovitelj nekaj mladinskih in študentskih medijev. V letih 1987, 1988 in 1989 je bil predsednik Študentske organizacije v Mariboru[6]. Leta 1988, v času velikih družbenih sprememb [7], so mu kot odgovorni osebi za študentski časopis Katedra sodili v Beogradu.[8] Leta 1988 je kot predsednik mariborskih študentov predlagal za predsednika ZSMS - opozicijskega vodjo Janeza Janšo, ki je bil takrat vojaškem zaporu. Leta 1990 je bil krajši čas svetovalec za volilne kampanje zadnjega predsednika jugoslovanske vlade v Beogradu, Anteja Markovića.

Je soustanovitelj desetih podjetij in inštitucij; Komunikacijsko skupino SPEM (1986), KBM Infond (16.12.1993), Radio City Maribor (1995), Mariborski radio študent (MARŠ), Interstat, Intermedius, PR Center Maribor, Medijski partner, Skladovnica kreativne industrije, Pohorske žage (2016).

Leta 1986 je ustanovil Komunikacijsko skupino SPEM, ki je vodilno slovensko podjetje za odnose z javnostmi, nagrajeno s številnimi mednarodnimi nagradami, med njimi tudi nagrado Organizacije združenih narodov v Chicagu in nagrado IPRA v Tokiu. Leta 1993 je skupaj z NKBM ustanovil vodilno vodilno družbo za upravljanje KBM Infond. Leta 2013 je prevzel vodenje podjetja Medijski partner, ki izdaja mesečnik Marketing Magazin, strokovno revijo namenjeno komunikacijski panogi. Upravlja Skladovnico kreativne industrije, ki je specializirana za zagonske projekte, kot je na primer vpis smučanja na Pohorju v register nesnovne kulturne dediščine ter zagon avtohtonih smuči pod imenom Pohorske žage.

Kot redni predavatelj Londonske šole za odnose z javnostmi, vpliva na profesionalizacijo odnosov z javnostmi[navedi vir] v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Makedoniji ter na Kosovu.

Več kot deset let je bil predsednik slovenske Zbornice za odnose z javnostmi in član upravnega odbora Mednarodne organizacije svetovalnih komunikacijskih podjetij ter ustanovni član lobističnega strokovnega združenja EPACA. Sedaj vodi Skladovnico kreativne industrije, ki upravlja podjetja in blagovne znamke. Od leta 1986 je sodeloval z več kot tisoč naročniki iz dvaindvajsetih držav, med ostalimi z Googlom, Nokio, McDonaldsom, Coca Colo, Luko Koper, Ino, Petrolom.[9] Revija Reporter in portal podlupo.net sta ga leta 2012, 2013 in 2017 uvrstila med sto najbolj vplivnih Slovencev.[10] [11]

Kulturno delovanje[uredi | uredi kodo]

Eseje in kolumne objavlja v Financah, Marketing magazinu, Večeru [1][mrtva povezava] in Delu [2]. V osemdesetih so bile njegove pesmi objavljene v Kmečko rockodelskih novitzah alternativnem mariborskem časopisu. V gimnaziji je prejel Prešernovo nagrado za poezijo.

Iz področja upravljanja volilnih kampanj, kriznega managementa in odnosov z vplivnimi javnostmi je do sedaj napisal štiri strokovne knjige. Leta 2012 je izšla njegova 5. knjiga z naslovom Prestolnica, Zgodbe o Evropski prestolnici kulture, Harvardu in odnosih z javnostmi (2012), ki jo sestavlja 31 zgodb iz izbora lastnih izkušenj. Istega leta je izšel tudi njegov prevod izbranih pesmi Charlesa Simica.

Osebno življenje[uredi | uredi kodo]

V prostem času se ukvarja s kolesarjenjem, kajtanjem, smučanjem in tekom na smučeh.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Kako zmagati na volitvah (Ljubljana : Časopis za kritiko znanosti, 1990)
  • Politični marketing (Beograd : Radnička štampa, 1991)
  • Krizno komuniciranje in upravljanje nevarnosti (2000) (COBISS)
  • Krizno komuniciranje i upravljanje opasnosti (2001) (COBISS)
  • Lobiranje je vroče (2006) (COBISS)
  • Prestolnica, Zgodbe o Evropski prestolnici kulture, Harvardu in odnosih z javnostmi (2013) (COBISS)
  • Capital: Adventures in PR, from Yugoslavia to Harvard to the European Capital of Culture (2014) [3]
  • Sampark, Calcutta, Indian Edition: Capital: Adventures in PR, from Yugoslavia to Harvard to the European Capital of Culture (2014) Predloga:ISBN 978-81-7768- 103-1 [4] Arhivirano 2014-12-23 na Wayback Machine.

Prevodi[uredi | uredi kodo]

  • Charles Simic, Izbrane pesmi (2012) (COBISS)

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Kepic, Maja (19. januar 2013). »Božidar Novak z literarnim prvencem Prestolnica, Na Harvardu s Tyro Banks«. Slovenske novice. Pridobljeno 14. avgusta 2018.
  2. Harvard Club of Slovenia, arhivirano s prvotnega spletišča 12. marec 2014
  3. Klipšteter, Tomaž (1. marec 2013). »Tudi Novak je diplomiral na Dobi«. Dnevnik. Pridobljeno 13. avgusta 2018.
  4. https://www.alumni.hbs.edu/stories/Pages/story-bulletin.aspx?num=3736
  5. Https://www.lspr-education.com/
  6. *Sašo Dravinec, "Boj za oblast, druga razširjena izdaja", Katedra, Maribor, 1989, s. 97.
  7. *Igor Omerza, "JBTZ - Časi poprej in dnevi pozneje", Ljubljana, 2013, založba Karantanija, (COBISS).
  8. *Milan Balažic, "Slovenska demokratična revolucija 1986 - 1988", Ljubljana, (COBISS) 2004, s. 207 in 280.
  9. *Marketing magazin, April 2009, stran 10
  10. *Revija Reporter, Maj 2013
  11. *podlupo.net, December 2012

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Sašo Dravinec, "Boj za oblast, druga razširjena izdaja", Katedra, Maribor, 1989, s. 97.
  • Milan Balažic, "Slovenska demokratična revolucija 1986 - 1988", Ljubljana, 2004 (COBISS)
  • Ana Jud, "Dosje rokomavhi", Ljubljana, 2006 (COBISS)
  • Ali Žerdin, "Božidar Novak, lobist, ki to ni več", Sobotna priloga, 20. avgust 2011, s. 24.
  • Igor Omerza, "JBTZ - Časi poprej in dnevi pozneje", Ljubljana, 2013, založba Karantanija, (COBISS)