Pojdi na vsebino

Ana Jud

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ana Jud
Rojstvo30. julij 1978({{padleft:1978|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})
Murska Sobota
Smrtapril 2026[1] (47 let)
Državljanstvo Slovenija
Poklicnovinarka, pisateljica, publicistka

Ana (Angela) Jud, poročena Lapuh, slovenska novinarka, publicistka in pisateljica, * 30. julij 1978, Murska Sobota[2], † april 2026.[3]

Novinarska pot

[uredi | uredi kodo]

Kot novinarka je sodelovala z več slovenskimi mediji, med drugim je pisala za Delo, Direkt, Mladino, Portal Plus, STA[4] in nazadnje za revijo Reporter[5]. Kratek čas je ustvarjala na TV Slovenija, na POP TV pa je bila novinarka Preverjenega - pri tej oddaji je naredila prve novinarske korake, a se od nje poslovila, ko jo je začelo zanimati politično novinarstvo.[6]

Po lastnih navedbah je po naročilu za Direkt pisala tudi članke »polne izmišljotin in govoric«.[7]

Zaradi drznih razkritij, brezkompromisnosti in polemičnosti, a tudi zahtevne osebnosti, ki so jo večkrat omenjali njeni uredniki ali sodelavci[5], je imela težave na novinarski poti, posledično pa tudi težave z zdravjem.[8]

Publicistka in pisateljica

[uredi | uredi kodo]

V slovenskem prostoru je postala širše prepoznavna predvsem po nefikcijskih knjigah o medijskem, političnem in gospodarskem zakulisju, ki sta izšli leta 2006: Operacija Direkt in Dosje Rokomavhi.[9][10]

Njen knjižni prvenec je Operacija Direkt, v katerem opisuje delovanje Bojana Požarja, bivšega urednika tabloida Direkt, za katerega je tudi sama pisala.[11] Izid knjige je v slovenski javnosti močno odjeknil,[12] avtorica pa si je pridobila sloves novinarke, "ki se ne izogiba občutljivim in kontroverznim temam".[13] Po objavi knjige jo je Požar skušal diskreditirati z objavami o njej in njeni družini.[9][14][15] O metodah Požarjevega dela je pisala tudi pozneje, v novinarskih člankih in javnih objavah.[16][17][18]

V drugi knjigi, Dosje Rokomavhi, je predstavila domnevno ozadje trgovanja z informacijami v Sloveniji.[19] Tudi ta knjiga je bila zelo odmevna, omenjeni posamezniki so zapise demantirali. Zaradi zapisov o Marku Jakliču, tedanjem direktorju Vzajemne, je ta zavarovalnica neuspešno skušala doseči sodno prepoved objave knjige[20], kasneje pa je Jaklič zadoščenje dosegel na sodišču.[21][22][23] Do preobrata je prišlo leta 2015, ko je ustavno sodišče ugodilo pritožnici, razveljavilo prejšnji sodni odločitvi in zadevo vrnilo na začetek, saj prvostopenjsko sodišče ni v zadostni meri tehtalo "med pritožničino pravico do svobode izražanja ter pravico tožnika do varstva časti in dobrega imena".[24]

Tretja knjigo z naslovom Enron[25] ni dosegla posebnega odmeva. Vanjo je strnila kritična razmišljanja o slovenski družbi iz leta 2007, ko se je soočala z odzivi na prvi knjigi. Naslov se ne nanaša na škandal Enron, ki je izbruhnil leta 2001, ko se je izkazalo, da je ta ameriška energetska družba več let lažnivo prikazovala poslovne izide. Po avtoričinem mnenju je pojav enron značilen kar za Slovenijo kot celoto.[26]

Predgovore k omenjenim knjigam so napisali vidni posamezniki iz publicistično-novinarskega miljeja: Mićo Mrkaić za Operacijo Direkt[7], Rado Pezdir za Dosje Rokomavhi[27] ter Dejan Steinbuch in Rado Pezdir za Enron[26].

Po dolgem premoru se je na knjižni trg vrnila z otroško knjigo v slovenščini in angleščini Pazi se lisice/Beware of the fox,[28] ki jo je leta 2014 napisala z nekdanjim možem Kristjanom Lapuhom, predgovor zanjo pa sta prispevala tedanji veleposlanik ZDA v Sloveniji Jospeh Mussomeli in Romana Jordan, nekdanja slovenska političarka.[29] Basen govori o kmetu in njegovem delavcu oslu, ki ju opehari lobistka lisica; na sodišču je lisica zaradi pomanjkanja dokazov oproščena. Zaradi takšnega nauka so se pojavili dvomi, ali je knjiga resnično primerna za otroke.[30] "Če se otroci dandanes že v osnovnih šolah srečujejo s kondomi in vprašanji varnega seksa, zakaj se ne bi srečevali tudi z vprašanji, zakaj je država v tako grozljivi ekonomski situaciji?" je menila Ana Jud.[31]

Zasebno

[uredi | uredi kodo]

Otroštvo je preživela v Matjaševci, v naselju tik ob slovensko-madžarski meji v občini Kuzma[8], zgodnjo mladost, do preselitve v Ljubljano ob začetku študija, pa v Murski Soboti[14].

Poročena je bila z menedžerjem in poslovnežem Kristjanom Lapuhom in z njim imela dve hčeri, Aido in Sofio.[30][32] Stike sta ohranila tudi po ločitvi. Prav nekdanji mož je javnosti sporočil novico o njeni smrti, in sicer 8. aprila 2026 na družbenih omrežjih.[33] V poslovilnem besedilu je opisal njune osebne in družinske odnose ter širše okoliščine Anine nenadne smrti, pri čemer je zavrnil namige o domnevnem samomoru, ni pa razkril, kdaj, kje in kako je umrla.[32]

Zlasti po izidu kontroverznih knjig so ji pripisovali razmerja z različnimi vplivneži, kar pa je sama zavračala[34] ali pa označevala za neupravičen poseg v zasebnost[35]. Ob smrti člana umetniškega kolektiva Irwin Romana Uranjeka je napisala članek, v katerem je opisala njune intimne in kasneje prijateljske odnose.[36] Na svoji FB strani je večkrat javno razgrinjala zasebne dileme in odločitve, denimo o spopadanju z depresijo in drugimi motnjami[37] ter odvečno težo[38].

Kot kontroverzna avtorica, ki se je v knjigah in člankih lotevala tabu tem družbenega življenja, je bila večkrat tarča medijskih napadov, ki se jim je zoperstavljala s prijavami na Novinarsko častno razsodišče ali zasebnimi tožbami, denimo v primeru objav o kaznivem dejanju njenega brata.[14][39][40] Posebej odmeven in dolgotrajen je bil sodni postopek, s katerim je zahtevala, da s Siolovega bloga umaknejo objavo Mihe Guština - Guštija z naslovom Bolečina male Ane Jud iz leta 2006, skupaj z vsemi komentarji.[41] Zadeva je epilog doživela šele leta 2017, ko je ustavno sodišče zavrnilo njeno ustavno pritožbo zoper sodbo vrhovnega sodišča, ki ji je le deloma ugodilo.[42][43][44][45]

Ana Jud je že kot uveljavljena novinarka je začela obiskovati Šolo za risanje in slikarstvo v Ljubljani (Arthouse College of Visual Arts). Decembra 2024 se je na tržaški Art Expo uvrstila z dvema slikama, in sicer Sliko Doriana Grayja in Emocionalnim trisom.[46]

Bibliografija

[uredi | uredi kodo]

KNJIGE

[uredi | uredi kodo]
  • Operacija Direkt. Ignis, Prophetes globalizacija, 2006.[47] Besedilo na spletu.
  • Dosje Rokomavhi : necenzurirano pričevanje o slovenskih trgovcih z informacijami. Lector Inc., 2006.[27] Besedilo na spletu.
  • Enron : 05. marec 2007 - 13. november 2007.[48]
  • Pazi se lisice : prigoda iz današnjega sveta = Beware of the fox : a modern fable of our times (s Kristjanom Lapuhom), Alpemedia, 2014.[28]

IZBRANI ČLANKI

[uredi | uredi kodo]
  • Cerkev s pridevnikom, intervju z Gezo Ernišem. Mladina, 13. 8. 2001.[49]
  • Mobi prostitutke: zgodbe slovenskih call girls. Mladina, 29. 10. 2001[50]
  • Črni trg z zdravili: kdo vse bajno služi na račun bolnikov in zasvojencev. Reporter, 13. 11. 2022[51]
  • Dosje: Sandi Češko - bo eden najbogatejših Slovencev bankrotiral? Reporter, 2. 5. 2023[52]
  • Sprevrženi svet pedofilije. Reporter, 24. 8. 2024[53]
  • Angela Vode je umrla od lakote, izčrpana od življenja. Reporter, 29. 8. 2025[54]
  • Robert Oravecz, psihiater: Brez kesanja ne more biti odpuščanja, Reporter, 21. 9. 2025[55]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Umrla je slovenska novinarka, publicistka in pisateljica Ana Jud — 2026.
  2. ↑ Ana Jud. anajud.eu. (web.archive.org). pridobljeno 16. decembra 2020.
  3. ↑ Š, T. L. »Umrla je novinarka Ana Jud«. rtvslo.si. Pridobljeno 7. maja 2026.
  4. ↑ »Zanimivosti: Ana Jud na STA«. pozareport.si (v angleščini). Pridobljeno 7. maja 2026.[mrtva povezava]
  5. 1 2 »In memoriam Ana Jud (1978-2026)«. Reporter. 8. april 2026. Pridobljeno 7. maja 2026.
  6. ↑ »In memoriam: poslovila se je naša nekdanja sodelavka Ana Jud | 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 7. maja 2026.
  7. 1 2 Jud, Ana (2006). Operacija Direkt. Ljubljana: Ignis, Košak. str. 274. COBISS 225231872.
  8. 1 2 »Sopotniki literature v vaseh občine Kuzma« (PDF). Naše novine, glasilo občine Kuzma. december 2019. str. 42. Pridobljeno 7. maja 2026.
  9. 1 2 »Operacija Direkt še poteka«. rtvslo.si. Pridobljeno 7. maja 2026.
  10. ↑ »Kdo se tokrat boji Ane Jud?«. rtvslo.si. Pridobljeno 7. maja 2026.
  11. ↑ Predstavitev knjige z recenzijo Bernarda Nežmaha, pridobljeno 16. decembra 2020 (web.archive.org). anajud.eu
  12. ↑ Uredništvo (20. oktober 2006). »Judova se ne boji tožb in ovadb«. old.delo.si. Pridobljeno 7. maja 2026.
  13. ↑ »Poslovila se je novinarka in pisateljica Ana Jud - OBALAplus«. obalaplus.si. 8. april 2026. Pridobljeno 7. maja 2026.
  14. 1 2 3 »Ana Jud proti odg. ured. Bojanu Požarju, ured. črne kronike Toniju Periću in novinarju Borisu Cipotu – Novinarsko častno razsodišče«. Pridobljeno 7. maja 2026.
  15. ↑ Felc, Mitja (29. april 2010). »Na sodišču o domnevnih grehih propadlega Direkta«. old.delo.si. Pridobljeno 7. maja 2026.
  16. ↑ »Medijski morilec globoke države: kdo pravzaprav je Bojan Požar in kakšne so njegove metode delovanja - Svet24.si«. Novice Svet24. Pridobljeno 7. maja 2026.
  17. ↑ »Medijski morilec Bojan Požar: V imenu sperme, krvi in Janše«. Reporter. 4. september 2022. Pridobljeno 7. maja 2026.
  18. ↑ »Tako se je odzvala Ana Jud na zaslišanje Bojana Požarja pri Tamari Vonta«. Reporter. 25. januar 2025. Pridobljeno 7. maja 2026.
  19. ↑ Predstavitev knjige z recenzijo Igorja Kršinarja, pridobljeno 16. decembra 2020. (web.archive.org). anajud.eu
  20. ↑ »Vzajemna proti prodaji knjige Ane Jud«. rtvslo.si. Pridobljeno 7. maja 2026.
  21. ↑ »Ana Jud lahko prodaja Dosjeje«. rtvslo.si. Pridobljeno 7. maja 2026.
  22. ↑ »Poravnava glede knjige Ane Jud | 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 7. maja 2026.
  23. ↑ Urednistvo (2. november 2011). »Tudi višje sodišče: Ana Jud mora "Marku-Čarku" plačati 6.000«. Politikis. Pridobljeno 7. maja 2026.
  24. ↑ »Odločba o razveljavitvi sodbe Višjega sodišča v Ljubljani in sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani«. 30. april 2015. Pridobljeno 7. maja 2026.
  25. ↑ Predgovor h knjigi »Enron«, pridobljeno 16. decembra 2020. (web.archive.org). anajud.eu
  26. 1 2 »Ana Jud: „Enron"«. Neodvisni politični dnevnik. 18. januar 2008. Pridobljeno 8. maja 2026.
  27. 1 2 Jud, Ana. Dosje Rokomavhi : necenzurirano pričevanje o slovenskih trgovcih z informacijami. Beltinci: Lector. COBISS 228937984.
  28. 1 2 Lapuh, Kristjan; Jud, Ana (2014). Pazi se lisice : prigoda iz današnjega sveta = Beware of the fox : a modern fable of our times. Alpemedia. COBISS 276169984.
  29. ↑ rok (24. december 2014). »Ana Jud: Pazite se lisice!«. Drugi svet. Pridobljeno 7. maja 2026.
  30. 1 2 »Kaj se je zgodilo z Ano Jud? - Svet24.si«. Novice Svet24. Pridobljeno 7. maja 2026.
  31. ↑ »Knjiga Judove tokrat za otroke«. www.zurnal24.si. Pridobljeno 7. maja 2026.
  32. 1 2 Kristjan, Lapuh (9. april 2026). »Ana Jud: V slovo«. Blog Kristjana L. Pridobljeno 7. maja 2026.
  33. ↑ »Umrla je novinarka in pisateljica Ana Jud«. www.dnevnik.si. 8. april 2026. Pridobljeno 7. maja 2026.
  34. ↑ »Ana Jud novinarka koja drma Sloveniju – Nacional.hr«. arhiva.nacional.hr. Pridobljeno 7. maja 2026.
  35. ↑ »Ana Jud premagala Siol in dosegla začasno odredbo«. Finance. Pridobljeno 7. maja 2026.
  36. ↑ »Laži, seks in posnetki: Roman Uranjek, vidiš, zdaj si ti persona non grata«. Reporter. 24. september 2022. Pridobljeno 7. maja 2026.
  37. ↑ »FB Ane Jud«. FB objava o diagnozah in zdravilih. 24. november 2025. Pridobljeno 7. maja 2026.
  38. ↑ »FB Ana Jud«. FB objava o ozempicu. 27. maj 2024. Pridobljeno 7. maja 2026.
  39. ↑ »Ana Jud hoče od Direkta še milijon več«. Finance. Pridobljeno 7. maja 2026.
  40. ↑ Felc, Mitja (29. april 2010). »Na sodišču o domnevnih grehih propadlega Direkta«. old.delo.si. Pridobljeno 7. maja 2026.
  41. ↑ Odgovor na četrto vprašanje. pridobljeno 16. decembra 2020.(web.archive.org). anajud.eu.
  42. ↑ Bolečina male Ane (Jud). 16. oktober 2006. gusti.blog.siol.net. (web.archive.org). pridobljeno 16. decembra 2020.
  43. ↑ Sajovic, Kaja. »Slovenski glasbeni škandali: Pele so pesti, kopiralo se je pesmi«. rtvslo.si. Pridobljeno 7. maja 2026.
  44. ↑ kronika, Iva Ropac (1. junij 2014). »Pisca blogovskega zapisa Bolečina male Ane (Jud) sodišče opralo krivde«. old.delo.si. Pridobljeno 7. maja 2026.
  45. ↑ »Ustavno sodišče v zadevi Up14/15«. 25. september 2017. Pridobljeno 7. maja 2026.[mrtva povezava]
  46. ↑ »Nova strast: Nekdanja novinarka POP TV navdušuje s svojim talentom«. www.zurnal24.si. Pridobljeno 7. maja 2026.
  47. ↑ Jud, Ana (2006). Operacija Direkt. Ljubljana: Ignis. COBISS 225231872.
  48. ↑ Jud, Ana (2007). Enron : 05. marec 2007 - 13. november 2007. Ljubljana: Spes. COBISS 236583680.
  49. ↑ »Cerkev s pridevnikom«. Mladina.si. Pridobljeno 7. maja 2026.
  50. ↑ »Mobi prostitutke«. Mladina.si. Pridobljeno 7. maja 2026.
  51. ↑ »Črni trg z zdravili: kdo vse bajno služi na račun bolnikov in zasvojencev«. Reporter. 13. november 2022. Pridobljeno 7. maja 2026.
  52. ↑ »Dosje: Sandi Češko - bo eden najbogatejših Slovencev bankrotiral?«. Reporter. 2. maj 2023. Pridobljeno 7. maja 2026.
  53. ↑ »Sprevrženi svet pedofilije: ne le zavržna spolna praksa, ampak tudi težka psihična motnja«. Reporter. 25. avgust 2024. Pridobljeno 7. maja 2026.
  54. ↑ »Angela Vode je umrla od lakote, izčrpana od življenja«. Reporter. 29. avgust 2025. Pridobljeno 7. maja 2026.
  55. ↑ »Robert Oravecz, psihiater: Brez kesanja ne more biti odpuščanja«. Reporter. 21. september 2025. Pridobljeno 7. maja 2026.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ana_Jud&oldid=6690423«