Bibijana Čujec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Bibijana Čujec
Sbi1021810 Cujec Bibijana.jpg
Rojstvo(1926-12-26)26. december 1926
Ljubljana
BivališčeKanada
DržavljanstvoSlovenski, kanadski
Področjajedrska fizika
UstanoveIJS, Univerza v Lundu, University of Alberta Edmonton, Universite Laval, CERN, Caltech Pasadena
Alma materUniverza v Ljubljani
Disertacijafotonuklearne reakcije s posebnim ozirom na Wilkinsonov model (1959)
Mentor doktorske
disertacije
Anton Peterlin
Drugi študijski mentorjiAnton Peterlin,J. Plemelj, I. Vidav
OtrociCujec Gallagher Sonja, Cujec Bibiana, Cujec Anne-Marie, Cujec Thomas Peter

Bibijana Čujec Dobovišek, slovenska fizičarka, * 25. december 1926, Ljubljana, je Leta 1950 diplomirala na Prirodoslovno matematični fakulteti v Ljubljani in 1959 doktorirala iz fizike na Naravoslovni fakulteti v Ljubljani. V letih 1954−1961 je bila zaposlena na ljubljanskem institutu "Jožef Stefan", nato se je strokovno izpopolnjevala v Pittsburghu v ZDA, leta 1963 pa se je preselila v Kanado. [1][2]

Življenjska pot in znanstvena kariera[uredi | uredi kodo]

Bibijana Čujec, roj. Dobovišek, se je rodila 25. decembra 1926 v Ljubljani očetu Mihaelu Dobovišku, strojnemu tehniku, in materi Mariji roj. Dolinar, uradnici. Osnovno šolo in gimnazijo pri uršulinkah je obiskovala v 1. 1933-45. V 1. 1945-50 je študirala matematiko in fiziko na naravoslovni fakulteti Univerze v Ljubljani (profesorji J. Plemelj in I. Vidav za matematiko, A. Peterlin za fiziko). Po diplomi je v 1. 1950-4 delovala na fizikalnem inštitutu SAZU, v 1. 1955-61 pa na Institutu Jožefa Stefana. Posvetila se je jedrski fiziki, na podlagi disertacije fotonuklearne reakcije s posebnim ozirom na Wilkinsonov model je 1. 1959 doktorirala na ljubljanski univerzi. L.1961 je odšla na postdoktorsko izpopolnjevanje v inozemstvo. Do 1. 1963 je delala kot raziskovalka na univerzi v Pittsburghu v ZDA na »stripping« reakcijah. Nato je odšla v Kanado, kamor ji je sledila družina. Prvo leto (1963-4) je predavala na univerzi Alberta v Edmondtonu, potem pa je prešla na univerzo Laval v Quebecu: 1. 1964 je začela kot asistentka, 1. 1966 je postala izredna profesorica, 1. 1970 pa redna. Med službovanjem na Lavalu je delala dve leti v Kellogg Radiation Laboratory na California Institute of Technology v Pasadeni, ZDA, in eno leto v CERN v Ženevi. Predavala predmete jedrska fizika, osnovni delci, moderna fizika, statistična termodinamika, eksperimentalna fizika itn. Poleg predavanj na dodiplomski stopnji je poučevala in podpirala študente pri delu na njihovih magistrskih in doktorskih naslovih. S svojim delom na univerzi Laval je bistveno prispevala k razvoju študijskega in tudi raziskovalnega programa iz jedrske fizike na tej ustanovi. Je tudi članica American Physical Society in Canadian Association of Physicists.

Raziskovalno delo prof. B. Čujec posega na razna področja eksperimentalne jedrske fizike. V začetku (v Ljubljani in 1.1954 v Lundu na Švedskem) je proučevala osnovne delce v kozmičnih žarkih, ob poskusih s pospeševalnikom betatronom pa fotonuklearne reakcije. Pozneje (v ZDA in Kanadi) se je posvetila spektroskopiji jeder in študiju jedrskih reakcij z 3He in 4He kot projektili. Sledil je študij reakcij med težjimi jedri (npr. 12C+12C) pri nizkih energijah, pri tem pa je posegala tudi na področje astrofizike. Še vedno se ukvarja z reakcijami med težjimi jedri Pričela je tudi proučevati reakcije antiprotonov s protoni pri nizkih energijah (pri CERN 1.1985-6).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002
  2. Sitar, Sitar (1987). Sto slovenskih znanstvenikov. Prešernova družba. str. 244-245. COBISS 22186753.