Barislovci
Barislovci | |
|---|---|
 | |
  Barislovci Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°22′11.65″N 15°49′53.75″E / 46.3699028°N 15.8315972°EKoordinati: 46°22′11.65″N 15°49′53.75″E / 46.3699028°N 15.8315972°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Podravska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Videm |
| Površina | |
| • Skupno | 0,48 km2 |
| Nadm. višina | 229,2 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 112 |
| • Gostota | 230 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletje (DST) | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | |
| Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
Barislovci so sklenjeno, deloma enovrstno ravninsko podeželjsko naselje na jugovzhodnem delu Dravskega polja, na levem bregu potoka Polskava, pod Dravinjskimi goricami. Na zahodu se naselje zrašča so sosednjimi Seli.
Opis[uredi | uredi kodo]
Naselje obdajajo njive, južno od Polskave, okrog Strmca (291 m.n.m.) pa je sklenjen gozd. Na severu je v bližini Dražencev velika perutninska farma Perutnine Ptuj. Podružnična cerkev sv. Družine je bila zgrajena leta 1904.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Sam nastanek naselja najverjetneje sega v 10. stoletje, po dosedaj znanih podatkih se Barislovci prvič omenjajo v pisnih virih leta 1207, ko je štajerski vojvoda Leopold VI. Babenberžan (1195 – 1230) vas skupaj s sosednjo vasjo Sela podaril žičkemu samostanu. V viru se omenjajo z naslednjimi besedami: »Da pa red (kartuzijani, op.a) ne bode trpel pomanjkanja, doda k temu še iz svojih posestev večjo vas Barislovci pred Ptujem [»ante Betouium scilicet villam unam maiorem nomine Brizlausdorf«], katera se je za časa Rudolfa iz Roža razdelila v dve županiji [»que tempore Rudolfi de Rase in duas supanias divisa est«],«. Barislovci so bili leta 1535 vurberška last. Za naselje so bile značilne hiše v gruči ali na vogel, zgradbe so bile včasih krite s slamo, ki je bila značilna zlasti za gospodarska poslopja. V naselju je veliko vodnjakov s pitno vodo. Danes so Barislovci del krajevne skupnosti Sela, ki spada v občino Videm.
Kmetijstvo in gospodarstvo[uredi | uredi kodo]
Na vlažnih tleh ob Polskavi so prevladovali travniki, zato je bila pomembna kmetijska panoga živinoreja, ki jo še danes opravljajo na razmeroma velikih kmetijah. V kmetijstvu so odtlej vpeljali nove kulture, pomemben je krompir, zaradi kaparja pa je po drugi svetovni vojni doživelo veliko škodo sadjarstvo. Po drugi svetovni vojni so se ljudje veliko zaposlovali v tovarni glinice in aluminija v bližnjem Kidričevem in na Ptuju.
Prometne povezave[uredi | uredi kodo]
Najbolji dostop je s Ptuja, po cesti Ptuj - Dolena, ali po lokalnih cestah od Kidričevega.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
