Barislovci
Barislovci | |
|---|---|
 | |
  Barislovci Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°22′11.65″N 15°49′53.75″E / 46.3699028°N 15.8315972°EKoordinati: 46°22′11.65″N 15°49′53.75″E / 46.3699028°N 15.8315972°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Podravska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Videm |
| Površina | |
| • Skupno | 0,48 km2 |
| Nadm. višina | 229,2 m |
| Prebivalstvo (2019)[1] | |
| • Skupno | 116 |
| • Gostota | 240 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletje (DST) | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | |
| Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
| Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno). | |
Barislovci so sklenjeno, deloma enovrstno ravninsko naselje na jugovzhodnem delu Dravskega polja na levem bregu potoka Polskava pod Dravinjskimi goricami. Barislovci so leta 1535 bili vurberška last, sam nastanek naselja pa najverjetneje sega v 10. stoletje. Dober dostop do naselja ja zlasti s ceste Sela-Turnišče-Ptuj. Je podeželsko naselje, območje je bilo včasih znano po vlažnih tleh ob Polskavi, kjer so prevladovali travniki, zato je bila pomembna kmetijska panoga živinoreja. Naravne danosti ljudje s pridom izkoriščajo tudi danes, v kmetijstvu se pojavljajo nove kulture, pomemben je krompir, zaradi kaparja pa je po drugi svetovni vojni doživelo veliko škodo sadjarstvo. Za kraj so bili značilni domovi v gruči ali na vogel, zgradbe so bile včasih krite s slamo, ki je bila značilna zlasti za gospodarska poslopja. V naselju je veliko vodnjakov s pitno vodo. Po drugi svetovni vojni so se ljudje veliko zaposlovali zlasti v Kidričevem in na Ptuju.
Danes so Barislovci del krajevne skupnosti Sela, ki spada v občino Videm.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Po dosedaj znanih podatkih se Barislovci prvič omenjajo v pisnih virih leta 1207, ko je štajerski vojvoda (1195 – 1230) Leopold VI. Babenberžan podaril vas s sosednjo vasjo Sela žičkemu samostanu. V viru se omenjajo z naslednjimi besedami: »Da pa red (kartuzijani, op.a) ne bode trpel pomanjkanja, doda k temu še iz svojih posestev večjo vas Barislovci pred Ptujem [»ante Betouium scilicet villam unam maiorem nomine Brizlausdorf«], katera se je za časa Rudolfa iz Roža razdelila v dve županiji [»que tempore Rudolfi de Rase in duas supanias divisa est«],«.
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019.
