Pojdi na vsebino

Arheološki muzej Heraklion

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Arheološki muzej Heraklion
Αρχαιολογικό Μουσείο Ηρακλείου
Zemljevid
Ustanovitev1883
LokacijaHeraklion, Kreta, Grčija
Koordinate35°20′19″N 25°08′13″E / 35.3387436°N 25.1369119°E / 35.3387436; 25.1369119
TipArheološki muzej
Spletna stranhttp://heraklionmuseum.gr

Arheološki muzej Heraklion je muzej v Heraklionu na Kreti. Je eden največjih muzejev v Grčiji[1] in najboljši na svetu za minojsko umetnost, saj vsebuje daleč najpomembnejšo in popolno zbirko artefaktov minojske Krete.

Skakalec čez bika (okoli 1500 pr. n. št.), figurica iz slonovine iz palače v Knososu.

Muzej hrani veliko večino najdb iz minojske palače v Knososu in drugih minojskih najdišč na Kreti.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Disk iz Fajstosa
Minojski nakit

Muzej se je začel leta 1883 kot preprosta zbirka starin; šlo je za čas, ko so začeli ponovno odkrivati ​​minojsko civilizacijo in malo pred prvimi izkopavanji z ustreznimi znanstvenimi metodami. Takrat je bila Kreta po paktu iz Halepe leta 1878 tudi praktično avtonomen del Osmanskega cesarstva, čemur je kasneje sledila neodvisna Kretska država (1898–1913), ki je bila zaščitena z vojaško okupacijo velikih sil. Politične razmere so pripomogle, da so se kretske najdbe obdržale na otoku.

Namenska stavba je bila zgrajena od leta 1904 do 1912 na pobudo dveh kretskih arheologov, Iosifa Hatzidakisa in Stefanosa Ksantoudidisa. Po treh uničujočih potresih v letih 1926, 1930 in 1935 je muzej skoraj propadel. Direktor heraklionskega muzeja je bil takrat Spiridon Marinatos, ki si je zelo prizadeval najti sredstva in prepričati domačine in osrednjo vlado, da je potrebna nova trdna stavba. Leta 1935 je Marinatosu uspelo angažirati Patroklosa Karantinosa, da je zgradil trdno strukturo, ki je vzdržala naravne nesreče in bombardiranje, ki je spremljalo nemško invazijo leta 1941. Čeprav je bil muzej med drugo svetovno vojno poškodovan, je zbirka preživela nedotaknjena in je spet postala dostopna javnosti leta 1952. Novo krilo je bilo dodano leta 1964.[2]

Arheološki muzej Heraklion je eden največjih in najpomembnejših muzejev v Grčiji ter med najpomembnejšimi muzeji v Evropi. Hrani reprezentativne artefakte iz vseh obdobij kretske prazgodovine in zgodovine, ki pokrivajo kronološki razpon več kot 5500 let od neolitika do rimskih časov. Izjemno pomembna minojska zbirka vsebuje edinstvene primere minojske umetnosti, med katerimi so mnogi prave mojstrovine. Muzej Heraklion upravičeno velja za muzej minojske kulture par excellence po vsem svetu.

Muzej stoji v središču mesta. Med letoma 1937 in 1940 ga je zgradil arhitekt Patroklos Karantinos na mestu, kjer je bil prej rimskokatoliški samostan sv. Frančiška, ki ga je uničil potres leta 1856. Protipotresna stavba muzeja je pomemben primer modernistične arhitekture in je prejela pohvalo Bauhausa. Karantinos je uporabil načela moderne arhitekture za posebne potrebe muzeja, tako da je zagotovil dobro osvetlitev iz strešnih oken nad in ob vrhu sten ter olajšal lahek pretok velikih skupin ljudi. Predvideva tudi prihodnje razširitve muzeja. Barve in gradbeni materiali, kot je večbarvni marmor z žilami, spominjajo na nekatere minojske stenske poslikave, ki posnemajo marmornato oblogo. Dvonadstropna stavba ima velike razstavne prostore, laboratorije, risalnico, knjižnico, pisarne in poseben oddelek, tako imenovano Znanstveno zbirko, kjer hranijo in preučujejo številne najdbe. Muzejska trgovina, ki jo vodi Arheološki sklad, prodaja muzejske kopije, knjige, razglednice in diapozitive. Na voljo je tudi kavarna.

Večina muzeja je bila zaradi prenove zaprta od leta 2006 in ponovno odprta maja 2013.[3]

Arheološki muzej Heraklion je posebna regionalna služba Ministrstva za kulturo in njen namen je pridobivanje, varovanje, konzerviranje, evidentiranje, preučevanje, objavljanje, razstavljanje in promocija kretskih artefaktov od prazgodovine do poznega rimskega obdobja. Muzej organizira občasne razstave v Grčiji in tujini, sodeluje z znanstvenimi in znanstvenimi ustanovami ter gosti različne kulturne dogodke.

Zbirke[uredi | uredi kodo]

Sekira iz Arkalochorija

Soba I[uredi | uredi kodo]

Zajema najdbe od leta 6000 pr. n. št. do obdobja pred palačo, vključno z:

  • Neolitska boginja plodnosti
  • posoda Vasiliki
  • Kamniti kozarci z otoka Mochlos
  • Miniaturne glinene skulpture

Soba II[uredi | uredi kodo]

Zajema najdbe iz let 2000 pr. n. št. do 1700 pr. n. št. v Knososu, Malia in več vrhovnih svetišč, vključno z:

  • Lončenina Kamares
  • Zastekljene plošče minojskih hiš (tudi "mestni mozaik")
  • Figurice vrhovnega svetišča

Soba III[uredi | uredi kodo]

Vaze v stilu Kamares iz Phaistosa in Knososa

Soba IV[uredi | uredi kodo]

Figurica boginje kače; boginja ali svečenica (MM III).

Zajema najdbe od 1700 pr. n. št. do 1450 pr. n. št., vključno z:

Soba V[uredi | uredi kodo]

Zajema najdbe od 1450 pr. n. št. do 1400 pr. n. št., vključno z:

  • Trgovski predmeti starega Egipta
  • Glineni model hiše
  • Primeri skriptov Linear A in Linear B

Soba VI[uredi | uredi kodo]

Zajema najdbe iz pokopališč v Knososu, Fajstosu in Archanu, vključno z:

  • Glinene figurice
  • Zlati nakit
  • Pokop konja iz tolosne grobnice v Archanu

Soba VII[uredi | uredi kodo]

Bronasto bodalo iz Malije

Zajema najdbe iz let 1700 pred našim štetjem do 1300 pred našim štetjem iz manjših vil in svetih jam, vključno z:

Prostor VIII – Zakros[uredi | uredi kodo]

Zajema najdbe iz palače Zakros iz let 1700 pr. n. št. do 1450 pr. n. št., vključno z:

  • Riton iz kamnitega kristala
  • Riton bikove glave
  • Lončenina s cvetličnimi in morskimi motivi

Soba IX[uredi | uredi kodo]

Zajema najdbe od 1700 pr. n. št. do 1450 pr. n. št. na vzhodni Kreti, vključno z:

Soba X – mikenska[uredi | uredi kodo]

Zajema najdbe od 1400 pr. n. št. do 1100 pr. n. št., vključno z:

  • Glinene figurice
  • Glinena skulptura plesalk z igralcem na liro

Soba XI – Dorian[uredi | uredi kodo]

Zajema najdbe od leta 1100 pr. n. št. do 900 pr. n. št. med prihodom dorskih Grkov, vključno z:

  • Orožje in orodje, večinoma iz železa
  • Glinene figurice plodnosti
  • Votivne daritve

Soba XII[uredi | uredi kodo]

Zajema najdbe do leta 650 pr. n. št., vključno z:

  • Keramika okrašena z grifi
  • Artefakti in figurice iz Kato Syme

Soba XIII – Larnakes[uredi | uredi kodo]

Tu so razstavljeni minojski larnaksi (glinene krste).

Prostor XIV – Dvorana fresk[uredi | uredi kodo]

Sarkofag Hagia Triada

Soba XV in soba XVI[uredi | uredi kodo]

Več fresk, vključno z znamenito La Parisienne

Soba XX – klasična grščina, grško-rimska[uredi | uredi kodo]

Skulpture iz klasične grške in grško-rimske dobe

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Heraklion Archaeological Museum«. Greek Ministry of Culture. Pridobljeno 18. oktobra 2012.
  2. History of the Museum
  3. »Archaeological Museum | Archeological Museum | the city |«.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]