Pojdi na vsebino

Lončenina Kamares

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vrč iz Kamaresa, staro palačno obdobje (2100-1700 pr. n. št.). Arheološki muzej Heraklion, Kreta (foto Wolfgang Sauber)

Lončenina Kamares je značilna vrsta minojske keramike, proizvedene na Kreti v minojskem obdobju in sega v srednjeminojsko obdobje IA (približno 2100 pr. n. št.). Ime je dobila po najdbi v jami svetišča na Kamaresu na gori Ida leta 1890. Do poznominojskega obdobja IA (približno 1450 pr. n. št.) ali do konca obdobja prve palače se ti izdelki zmanjšajo v distribuciji in 'vitalnosti'.[1] Tradicionalno so jih razlagali kot prestižni artefakt, ki so ga morda uporabljali kot elitno namizno posodo.[2]

Krasitev izdelkov Kamares je običajno izvedena v beli, rdeči in modri barvi na črnem polju. Tipični modeli vključujejo abstraktne cvetlične motive.[3] Ohranjeni primeri so skodelice, majhni kozarci z okroglim nastavkom in veliki posode za shranjevanje (pitos), na katerih so kombinacije abstraktnih ukrivljenih vzorcev in stiliziranih rastlinskih in morskih motivov naslikane v beli barvi in ​​odtenkih rdeče, oranžne in rumene barve na črni podlagi.

Skodelice iz Phaistosa, 1800 - 1700 pr. Arheološki muzej Heraklion, Kreta (fotografija Jebulon).

Slog Kamares je bil pogosto dodelan, s kompleksnimi vzorci na lončenini, od katerih so najboljši kosi tako tanki, da so znani kot lončenina iz jajčne lupine.[4] Lončarsko vreteno je bilo prvič uporabljeno na Kreti za Kamaresovo posodo v MM IB in je predstavljalo prelomni trenutek v minojski keramiki, saj je omogočilo tanjše stene, kot je bilo mogoče pri ročno izdelani posodi.[5] Izdelovali so jih v delavnicah v Fajstosu za višji sloj v obdobju stare palače. Medtem ko so jo izdelovali na Kreti, so z izdelki Kamares trgovali po Egejskem morju in vzhodnem Sredozemlju, našli pa so jih vse do Levanta in Egipta.[6]

Zgodovinski razvoj[uredi | uredi kodo]

Zgodnje oblike posode Kamares so se pojavile v srednjeminojskem obdobju IA (pribl. 2100 pr. n. št.). Takšna keramika se je pojavila v Knososu, na zahodnem dvoru palače, v Mochlosu in Vasilikiju na vzhodni Kreti, pa tudi v Patrikiesu na planoti Mesara na južni Kreti. Sodobno keramiko so našli tudi v Malii.[7]

V tej fazi se že začne polikromija v slogu svetlo-temno. Za ta slog so bile značilne bele in rdeče/oranžne barve na trdno poslikani temni podlagi.

Zgodnji minojski vrč v slogu barbotina; površinska obdelava: barnacle delo; temna poslikava na rumenkastem lističu - srednji minoj IB-IIA, prejšnja protopalacijalna doba - višina: 19,2 cm; Kassel, Nemčija, Zbirka starin Schloss Wilhelmshöhe

V tem času se pojavi tudi reliefni okras, znan kot barbotin. Vključuje tridimenzionalne dekoracije, kot tudi uporabo zmesi tanke, spolzke mešanice gline in vode. Na površini posod so vidni grebeni in izbokline različnih vrst.[8]

Nekateri učenjaki postavljajo barbotinsko posodo nekoliko prej,

Barbotinska posoda se v svojih najzgodnejših fazah, malo pred MM IA, pojavi v EM III. Slog postopoma postane bolj priljubljen in se znatno poveča v MM IA, skupaj s konservativnim zarezanim slogom, temno na svetlem slogu in belo na temnem Posoda.[9]

V obalnih mestih vzhodnega Peloponeza so našli veliko keramike MM IA. Nekaj ​​kosov je bilo najdenih tudi bolj vzhodno, na Samosu in na Cipru, pa tudi v Kastriju, Kiteri, kjer so se naselili nekateri Krečani.[10]

Srednjeminojski IB[uredi | uredi kodo]

V tem času (2000–1850 pr. n. št.) so bile v Knososu in Fajstosu zgrajene velike palače. Tam najdena keramika je danes izdelana s hitrim lončarskim vretenom; to označuje začetek klasičnega sloga Kamares.

Za lonce so danes značilne vse tanjše stene in kompleksnejši barvni okras. Nekatere značilnosti te keramike kažejo, da je bila zasnovana tako, da je videti podobna kovinskim delom (z drugimi besedami, posnemala je bronaste posode).[11]

V El-Lištu v Egiptu (blizu piramide Amenemhata I.) je bilo najdenih več klasičnih črepinj Kamares iz MM IB ali MM II.[12] Amenemhat I. je pripadal dvanajsti egipčanski dinastiji.

Srednjeminojski IIA-B[uredi | uredi kodo]

Večino te keramike najdemo v palačah Knososa, Fajstosa in Malie, kar kaže, da je šlo verjetno za zelo prestižno blago. Toda na večini drugih minojskih najdišč neposredno za MM IB prihaja posoda MM IIIA. Velik horizont uničenja je viden v Knososu in Fajstosu na koncu MM IIB. To je tudi čas, ko se konča obdobje protopalacije ali Stare palače.[13]

Najboljša posoda Kamares je zaradi svoje tankosti in nežnosti znana tudi kot posoda iz jajčnih lupin. Tradicionalno je bila okrašena s kompleksnimi abstraktnimi vzorci, toda to obdobje je zaznamovalo prve upodobitve stiliziranih rastlin in živali. Okras je v slogu svetlo-temno; bela barva, uporabljeni pa so bili številni odtenki rdeče, oranžne in rumene.

Srednjeminojski IIIA-B[uredi | uredi kodo]

V obdobju okoli 1700 pr. n. št. so bile obnovljene palače v Knososu, Fajstosu in drugod. Medtem ko se kakovostna keramika še vedno proizvaja v izobilju, umetniški okras ni več prednostna naloga. To je znano tudi kot faza po Kamaresu.

V tem času se minojski vpliv razširi po celotnem južnem Egejskem morju in doseže grško celino.[14]

V Egiptu so izkopali različne vrste posode Kamares. Obstaja tudi veliko egipčanskih imitacij posode Kamares:

Minojske črepinje so našli na lokacijah, kot so Avaris, Kahun, el-Haraga, Lišt in Buhen. »Minoanizirano« keramiko so našli v Sidmantu, Abidosu, Anibi, Kermi, Arminni, Deir el-Medini, Gurobu in Komu. Rabia'a.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Galerija del iz Arheološkega muzeja Heraklion, Kreta.[15]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Dickinson, Oliver. 1994. The Aegean Bronze Age. Cambridge University Press.
  2. »The "Royal Dinner Service". Kamares Style vessels - Heraklion Archaeological Museum« (v ameriški angleščini). 19. april 2022. Pridobljeno 24. maja 2024.
  3. Orefice and Starry, Zack and Rachel (2009). »Kamares Ware« (PDF). University of Richmond Classics.
  4. »Minoan Pottery«. Department of Classics (v angleščini). 15. junij 2018. Pridobljeno 5. junija 2024.
  5. Bentancourt, Philip (1985). The History of Minoan Pottery. Princeton, NJ: Princeton University Press.
  6. Merrillees, Robert S. (2009). »The First Appearances of Kamares Ware in the Levant«. Ägypten und Levante (v nemščini). 1: 127–142. doi:10.1553/AEundL13s127. ISSN 1015-5104.
  7. Jeremy B. Rutter, MIDDLE MINOAN CRETE - Pottery, Chronology and External Contacts. Dartmouth College -- dartmouth.edu
  8. Horgan, C. Michael (2008). »Knossos Fieldnotes«. Pridobljeno 23. julija 2009.
  9. Amie S. Gluckman (2015), MINOAN BARBOTINE WARE: STYLES, SHAPES, AND A CHARACTERIZATION OF THE CLAY FABRIC. The Temple University -- temple.edu
  10. Jeremy B. Rutter, MIDDLE MINOAN CRETE - Pottery, Chronology and External Contacts. Dartmouth College -- dartmouth.edu
  11. Jeremy B. Rutter, MIDDLE MINOAN CRETE - Pottery, Chronology and External Contacts. Dartmouth College -- dartmouth.edu
  12. Caitlín E. Barrett (2009), The Perceived Value of Minoan and Minoanizing Pottery in Egypt. Journal of Mediterranean Archaeology 22.2, 211–234. Table p. 214
  13. »Lesson 10: Narrative – Aegean Prehistoric Archaeology«. sites.dartmouth.edu. Pridobljeno 8. junija 2024.
  14. Davis, Amanda L. (2008). Egyptian and Minoan Relations during the Eighteenth Dynasty/Late Bronze Age. Brown University.
  15. »Highlights - Heraklion Archaeological Museum« (v ameriški angleščini). 19. april 2022. Pridobljeno 8. junija 2024.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]