Angleščina
Angleščina | |
---|---|
English | |
Izgovorjava | /ˈɪŋɡlɪʃ/[1] |
Področje | (glej spodaj) |
Št. maternih govorcev | 359 milijonov (2010)[2] drugi jezik: 375 milijonov[3] |
Zgodnejše oblike | |
Pisava | latinica (angleška abeceda) angleška Braillova pisava |
Uradni status | |
Uradni jezik | 54 držav 27 nesuverenih entitet |
Jezikovne kode | |
ISO 639-1 | en |
ISO 639-2 | eng |
ISO 639-3 | eng |
Glottolog | stan1293 [4] |
Linguasphere | 52-ABA |
![]() Države kjer je angleščina uradni ali de facto uradni jezik, ali narodni jezik, in je govorjen kot materni jezik večine populacije
Države kjer je angleščina uradni jezik, toda ni primarni jezik | |
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije. Kot »prvi« (materni) jezik je bila s približno 402 milijonoma ljudi v letu 2002 tretja na svetu, zaradi vojaškega, ekonomskega, znanstvenega, političnega in kulturnega vpliva Združenega kraljestva, nato pa še Združenih držav Amerike pa je postala lingua franca sodobnega časa.[5]
Geografska porazdelitev[uredi | uredi kodo]
Angleščina je prvi jezik v naslednjih državah: Avstralija (avstralska angleščina), Bahami, Barbados (karibska angleščina), Bermuda, Gibraltar, Gvajana, Jamajka (jamajška angleščina), Nova Zelandija (novozelandska angleščina), Antigva, Saint Kitts in Nevis, Trinidad in Tobago, Združeno kraljestvo (britanska angleščina) in Združene države Amerike (ameriška angleščina).
Je tudi eden od glavnih jezikov v državah: Belize (s španščino), Kanada (s francoščino), Dominika, Saint Lucia in Saint Vincent in Grenadine (s francosko kreolščino), Irska (z irščino), Singapur (z malajščino, mandarinščino, tamilščino in drugimi azijskimi jeziki) in Republika Južna Afrika (vendar se zulujščina, xhosa, afrikaans in severni soho bolj govorijo). Je tudi najbolj pogosto uporabljan neuradni jezik v Izraelu.
Angleščina je uradni jezik, ki pa ni domoroden, v naslednjih državah: Esvatini, Fidži, Filipini, Gana, Gambija, Hong Kong, Indija, Kamerun, Kenija, Kiribati, Lesoto, Liberija, Marshallovi otoki, Malta, Mikronezija, Namibija, Nigerija, Pakistan, Papua Nova Gvineja, Salomonovi otoki, Samoa, Sierra Leone, Tanzanija, Zambija in Zimbabve.
Angleščina je najpogosteje uporabljani jezik Evropske Unije. Čeprav so načeloma vsi uradni jeziki EU enakopravni, so številni delovni dokumenti dostopni le v enem jeziku, najpogosteje v angleščini.
Angleščina je najbolj razširjen »drugi« in »učeni« jezik na svetu, in kot tak, po mnenju mnogih jezikoslovcev, ne predstavlja več izključno kulture »domorodnih govorcev angleščine«, pač pa je jezik, ki vsrkava poglede vseh svetovnih kultur, ko njegova raba raste. Spet drugi trdijo, da je njegova potencialna raba kot sredstvo za sporazumevanje bolj omejena. Angleščina je jezik, ki se ga kot tuji jezik najpogosteje učijo v Evropi (32,6 %) in na Japonskem, sledijo pa mu francoščina, nemščina in španščina.
Pisava[uredi | uredi kodo]
Angleščino zapisujemo v latinični pisavi, ki je v 9. stoletju nadomestila anglo-saksonske rune. Sodobna angleška abeceda vsebuje 26 črk latinice: a, b, c, d, e, f, g, h, i, j, k, l, m, n, o, p, q, r, s, t, u, v, w, x, y in z (vsaka od njih ima tudi veliko ustreznico). Med ostalimi simboli sta danes redki ligaturi æ in œ. Poleg tega so občasno v rabi diakritična znamenja, posebej v izposojenkah iz drugih jezikov (npr. ostrivec v café in exposé), ter preglas, ki označuje, da se sosednja zloga izgovarjata ločeno (kot v besedah naïve in Zoë).
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ "English Adjective". Oxfordadvancedlearnersdictionary.com. Pridobljeno dne 2013-04-20.
- ↑ Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2010" The World's 100 Largest Languages in 2010
- ↑ Graddol, David (2000). "The Future of English? A guide to forecasting the popularity of the English language in the 21st century". The British Council. str. 10. Pridobljeno dne 22 September 2013.
- ↑ Hammarström, Harald; Forkel, Robert; Haspelmath, Martin, ur. (2017). "Standard English". Glottolog 3.0. Jena, Germany: Max Planck Institute for the Science of Human History.
- ↑ Smith, Ross (2005). "Global English: gift or curse?". English Today. Vol. 21 no. 2. str. 56. doi:10.1017/S0266078405002075.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
![]() |
Wikipedija - angleščina |
![]() |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Angleščina |
![]() |
Poglejte si besedo angleščina ali Angleščina v Wikislovarju, prostem slovarju. |
- Angleški jeziki
- Angleščina
- Jeziki Ameriške Samoe
- Jeziki Antigve in Barbude
- Jeziki Avstralije
- Jeziki Bahamov
- Jeziki Britanskih Deviških otokov
- Jeziki Belizeja
- Jeziki Bermudov
- Jeziki Bocvane
- Jeziki Esvatinija
- Jeziki Fidžija
- Jeziki Filipinov
- Jeziki Gambije
- Jeziki Gane
- Jeziki Grenade
- Jeziki Gvama
- Jeziki Gvajane
- Jeziki Hong Konga
- Jeziki Indije
- Jeziki Irske
- Jeziki Jamajke
- Jeziki Južnega Sudana
- Jeziki Kajmanskih otokov
- Jeziki Kameruna
- Jeziki Kanade
- Jeziki Kenije
- Jeziki Kiribatija
- Jeziki Lesota
- Jeziki Liberije
- Jeziki Malavija
- Jeziki Malezije
- Jeziki Malte
- Jeziki Marshallovih otokov
- Jeziki Mavricija
- Jeziki Namibije
- Jeziki Nauruja
- Jeziki Nove Zelandije
- Jeziki Nigerije
- Jeziki Niueja
- Jeziki Pakistana
- Jeziki Palaua
- Jeziki Papuanske Nove Gvineje
- Jeziki Pitcairnovih otokov
- Jeziki Ruande
- Jeziki Svetega Krištofa in Nevisa
- Jeziki Svete Lucije
- Jeziki Svetega Vincencija in Grenadinov
- Jeziki Samoe
- Jeziki Sejšelov
- Jeziki Sierre Leone
- Jeziki Singapurja
- Jeziki v Republiki Južni Afriki
- Jeziki Salomonovih otokov
- Jeziki Sudana
- Jeziki v Združenem kraljestvu
- Jeziki Ameriških Deviških otokov
- Jeziki Združenih držav Amerike
- Jeziki Tokelaua
- Jeziki Trinidada in Tobaga
- Jeziki Ugande
- Jeziki Vanuatuja
- Jeziki Zambije
- Jeziki Zimbabveja