Alfred Hitchcock

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Alfred Hitchcock

Sir Alfred Joseph Hitchcock, angleški filmski režiser in producent, * 13. avgust 1899, Leytonstone, London, Združeno kraljestvo, † 29. april 1980, Los Angeles, ZDA.

Alfred Hitchcock se je zapisal v zgodovino predvsem kot mojster suspenza in srhljivke. Posnel je več kot petdeset filmov, deloval je od časov nemega pa do barvnega filma. Ostaja eden najbolj znanih in spoštovanih režiserjev vseh časov, predvsem zaradi napetosti, ki jo je ustvaril v filmih. Pogosto je v svojih delih portretiral običajne ljudi, ki so se znašli v okoliščinah, ki jih niso razumeli ali zmogli nadzorovati.

Rodil se je v Angliji, kjer je naredil svoje prve filmske prispevke. Leta 1939 je odšel v Hollywood, tam je tudi postal svetovno znan. Mojster suspenza, kakor je bil večkrat imenovan, je leta 1956 tudi zaprosil za ameriško državljanstvo. Zanimivo je, da ga kljub njegovi slavi in popularnosti kritiki niso cenili. Bil je večkrat nominiran za oskarja, vendar ni bil nikoli nagrajen. Uspelo mu je edinole s filmom Rebeca (1940, ki je dobil oskarja za najboljši film.

Hitchcock je v mnogih filmih odigral nepomembno stransko vlogo ozirama pojavitev v filmu (cameo vloga), sčasoma je to postalo značilnost njegovih filmov. Druga opazna značilnost so bile blondinke v ženskih vlogah.

Filmski industriji je prinesel veliko spoznanj, saj je na svoj način znal združiti umetnost in zabavo in s tem postal vzornik mnogim znanim režiserjem. Hitchcock je pomagal spremeneniti vlogo režiserja pri filmu, ki je bil prej v senci producenta.

Njegovi najbolj znani filmi: Ptiči, Psiho, Vrtoglavica, Kliči M za umor, 39 stopnic.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Mladost[uredi | uredi kodo]

Alfred Hitchcock je bil rojen 13. avgusta 1899 v Leytonstonu, predelu Londona kot drugi sin in najmlajši od treh otrok Williama Hitchcocka, prodajalca zelenjave, in njegove žene Emme Jane Hitchcock. Družina se je večinoma držala katoliške vere, tako da se je mladi Hitchcock šolal v katoliški šoli v London. Nekoč je izjavil, da je bil v otroštvu zelo osamljen in da so bili starši do njega zelo zaščitniški.

Zatrdil je, da ga je ob neki priložnosti, ko se je obnašal precej otročje, oče poslal na okrožno policijsko postajo s pismom. Ko je dal pismo policaju, ga je ta zaklenil v celico za toliko časa, da je bil mladi Hitchcock že čisto prestrašen. Dogodek se mu je globoko vtnisnil v spomin, saj je kasneje v filmih policaje upodabljal kot motene oz. negotove osebnosti. Pri 14. letih je umrl njegov oče. Zapustil je jezuitsko šolo in študij nadaljeval na šoli za inženirje in navigatorje. Po končani šoli se je zaposlil v reklamnem podjetju nekega podjetja in risal mehanične skice. Približno v tem času se je navdušil nad fotografijo in tako se je leta 1920 zaposlil v podjetju Islington Studios, ki se je kasneje preimenovalo v Gainsborough Pictures. Tu je izdeloval napise za neme filme.

Predvojni časi[uredi | uredi kodo]

Leta 1925 je končno doživel možnost posneti film, ko je do njega pristopil Michael Balcon iz Gainsborough Pictures. Pleasure garden, kot je bilo naslov filmu, ni doživel komercialnega uspeha, in to bi skoraj zavrlo njegovo obetajočo kariero. Že naslednji film pa je dokazal ravno nasprotno, po izzidu filma Lodger: A Story of the London Fog, njegove prve srhljivke, je doživel velik komercialen uspeh in izvrstne kritike. V filmu je uporabljal eksistencialistične tehnike, hkrati velja za prvi »Hitchcockovski« film, saj je v njem uporabil značilno temo »napačnega moža«.

Po Lodgerjevemu uspehu je Hitchcock kot ena najbolj obetavnih britanskih zvezd postal slaven. Poročil se je s svojo asistentko Almo Reville, s katero je imel leta 1928 hčerko Patricijo. Kasneje je bila Alma njegova najbližja sodelavka, nekatere scenarije je napisala ona, sodelovala pa je prav pri vsakem kasnejšem filmu.

Leta 1929 je začel ustvarjati film Blackmail. Medtem ko je bil film v produkciji, se je studio odločil, da ga bodo spremenili v zvočni film, ki je bil takrat še zelo vroča novost. V zadnjem delu je uporabil posnetke Britanskega muzeja, kar je postalo skorajda praksa, saj so se najbolj napeti prizori velikokrat dogajali v znanih stavbah ali območjih.

Filmografija[uredi | uredi kodo]

Nemi filmi[uredi | uredi kodo]

Zvočni filmi[uredi | uredi kodo]

Naslovni kader iz filma Sever-severozahod

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

- v angleščini: