Albin Kurti

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Albin Kurti
Predsednik vlade Kosova
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
22. marec 2021
PredsednikGlauk Konjufca (v. d.)
Vjosa Osmani
NamestnikBesnik Bislimi
Donika Gërvalla-Schwarz
Emilija Redžepi
PredhodnikAvdullah Hoti
Na položaju
3. februar 2020 – 3. junij 2020
PredsednikHashim Thaçi
NamestnikAvdullah Hoti
Haki Abazi
PredhodnikRamush Haradinaj
NaslednikAvdullah Hoti
Osebni podatki
Rojstvo24. marec 1975({{padleft:1975|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})[1] (49 let)
Priština
NarodnostKosovar
Albanec
Politična strankaVetëvendosje
ZakonciRita Augestad Knudsen
Otroci1
Poklicpolitik
Podpis
Vojaška služba
Political representativeKosovska osvobodilna vojska

Albin Kurti, kosovski politik in aktivist; * 24. marec 1975, Priština.

22. marca 2021 je postal predsednik kosovske vlade, pred tem je to vlogo opravljal med februarjem in junijem 2020.

Znan je postal leta 1997 kot podpredsednik študentske zveze Univerze v Prištini in glavni organizator nenasilnih demonstracij v letih 1997 in 1998. Ko je Adem Demaçi postal politični predstavnik Osvobodilne vojske Kosova (OVK), je Kurti deloval v njegovi pisarni. Od leta 2010 je bil poslanec kosovske skupščine v treh zaporednih sklicih.

Mladost[uredi | uredi kodo]

Albin Kurti se je rodil 24. marca 1975 v Prištini, takrat delu Jugoslavije. Kurtijev oče izvira iz albanske družine iz vasi Sukobin (albansko: Sukubinë) v občini Ulcinj, Črna gora; bil je inženir, ki se je v iskanju zaposlitve preselil v Prištino. Kurtijeva mama je upokojena osnovnošolska učiteljica, rojena in šolana v Prištini.[2] Kurti je osnovno in srednjo šolo končal v Prištini. Leta 1993 je bil sprejet na Tehniško fakulteto Univerze v Prištini kot najboljši kandidat, saj je na sprejemnem izpitu dosegel vse možne točke. Leta 2003 je diplomiral iz inženirstva telekomunikacij in računalništva.[3][4]

Poročen je z Norvežanko Rito Augestad Knudsen, imata hčerko Leo. Poleg materne albanščine govori še srbohrvaško, francosko in angleško. Kurti ima poleg kosovskega državljanstva tudi albansko državljanstvo in je volil na albanskih volitvah.[5]

Študentske akcije[uredi | uredi kodo]

V Prištini je Kurti med letoma 1981 in 1993 obiskoval osnovno in srednjo šolo, nato pa študiral elektrotehniko na Univerzi v Prištini. V tem času je Socialistična federativna republika Jugoslavija razpadla. V ozadju vse večjih etničnih napetosti med kosovskimi Srbi in kosovskimi Albanci je Srbija leta 1989 začela z odvzemom bistvenih pravic kosovskim Albancem in povračilnimi ukrepi proti albanski večini. Kosovski albanski profesorji in študenti Univerze v Prištini so bili zato prisiljeni predavanja v letih 1991–1996 preseliti v zasebne sobe, kjer je Kurti tudi zaključil študij. Leta 2001 je še študiral računalništvo.[6]

Albin Kurti je postal znan oktobra 1997 kot eden od voditeljev študentskih protestov na Kosovu. Albanski študenti so protestirali proti zasedbi univerzitetnega kampusa s strani jugoslovanske policije. Protesti so bili nasilno zatrti, vendar študenti in Kurti niso ustavili upora in so v naslednjih letih organizirali nove proteste. Julija 1998 je Kurti sodeloval kot pomočnik političnega predstavnika Adema Demaçija, blizu skupine UÇK. Zaradi teh dejanj je postal tarča jugoslovanske policije.[4][7]

Aprila 1999, med Natovim bombardiranjem Jugoslavije, so jugoslovanske sile Kurtija aretirale in preteple.[8] Najprej so ga poslali v zapor Dubrava, ko pa se je srbska vojska umikala s Kosova, so ga 10. junija 1999 premestili v zapor v Požarevcu.[4] Kasneje istega leta je bil obtožen "Ogrožanja ozemeljske celovitosti Jugoslavije in zarote za sovražno dejavnost, povezano s terorizmom" in obsojen na 15 let zapora.[9]

Politična kariera[uredi | uredi kodo]

Kurtija je decembra 2001 jugoslovanska izpustila, saj ga je pod mednarodnim pritiskom pomilostil predsednik Vojislav Koštunica.[10] Od izpustitve je delal zunaj strankarske politike na Kosovu, vendar je bil oster kritik začasne administrativne misije Združenih narodov na Kosovu (UNMIK) in korupcije. Organiziral je nenasilne proteste v podporo družinam tistih, katerih sorodniki so izginili v vojni, in za samoodločbo Kosova. 23. aprila 2003 je Kurti diplomiral iz računalništva in telekomunikacij na Univerzi v Prištini. Bil je aktivist mreže Akcija za Kosovo (AKN), ki je bila ustanovljena leta 1997, mreža pa je imela poslanstvo osredotočeno na človekove pravice in socialno pravičnost, izobraževanje, kulturo in umetnost. 

Albin Kurti na demonstracijah Vetëvendosje, 2013

12. junija 2005 so aktivisti AKN na stene stavb UNMIK napisali slogan "Brez pogajanj, samoodločba". Policija je s pomočjo enot Organizacije združenih narodov aretirala, zaprla in obsodila na stotine aktivistov, vključno s Kurtijem. AKN se je nato preimenovala v Gibanje za samoodločbo (Vetëvendosje). Vetëvendosje je zahtevalo referendum o statusu Kosova in navedlo, da lahko "Samo z referendumom kot uporabo mednarodne pravice do samoodločbe uresničimo demokratično rešitev za Kosovo namesto pogajanj, ki ogrožajo svobodo".[11]

Februarja 2007 je Vetëvendosje organiziralo protest proti Ahtisaarijevemu načrtu, ki je po njihovem razdelil Kosovo po etničnih mejah in ljudem na Kosovu ni dal tistega, za kar so si prizadevali. Protest je postal nasilen in romunska policija ZN je s plastičnimi in gumijastimi naboji ubila dva neoborožena protestnika in ranila 80 drugih. Kurtija so aretirali. Do julija je bil v priporu, nato pa v hišnem priporu. Amnesty International je kritiziral nepravilnosti pri njegovem pregonu. Na koncu je bil obsojen na devet mesecev zapora. Kurti je bil zagovornik "aktivnega nenasilnega odpora".[12]

Vetëvendosje se je na volitvah prvič nastopilo leta 2010. Albin Kurti je bil kandidat za predsednika vlade, čeprav je Vetëvendosje zbralo le 12,69 odstotka glasov in osvojilo 14 od 120 sedežev v skupščini ter tako postalo tretja politična sila v državi. Vetëvendosje je kritiziralo bruseljski sporazum med Kosovom in Srbijo. Poslance Vetëvendosje, vključno s Kurtijem, je policija pospremila iz parlamenta, ker so motili zasedanje skupščine.[13]

Kurti je ponovno kandidiral na volitvah leta 2014, vendar je bilo Vetëvendosje spet tretje in je dobilo le 16 sedežev. Vetëvendosje in Kurti sta bila osebno vpletena v proteste v parlamentu, ki so pritegnili mednarodno pozornost, saj je večkrat prišlo do sprožitve solzivca.[14][15]

Na volitvah leta 2017 se je število poslancev Vetëvendosje podvojilo, dobili so 32 mest in postalo največja samostojna politična stranka na Kosovu.[16] Premagala jih je velika koalicija PANA, ki je dobila 245.627 glasov (33,74 odstotka). Albin Kurti je postal politik z največ glasovi na Kosovu. V tem mandatu je bil Kurti vodja opozicije in Vetëvendosje je uspelo izvesti močan pritisk na vlado v sodelovanju z drugo opozicijsko stranko, LDK. 3. januarja 2018 je bil Kurti zaradi svoje vloge pri sprožitvi solzivca leta 2015 obsojen na eno leto in šest mesecev zapora pogojno.[17]

Premier Ramush Haradinaj je julija 2019 odstopil, na Kosovu so bile oktobra tako razpisane nove volitve. Kurtijevo Vetëvendosje je z 221.001 (26,27 odstotka ali 29 sedeži) osvojilo največji delež volivcev in ostalo prva politična sila na Kosovu, pri čemer se je Kurtijev delež glasov v primerjavi z letom 2017 še povečal. V začetku februarja 2020 je postal kosovski premier.

26. novembra 2019 je Albanijo prizadel potres. Kurti je v petek obiskal Drač, da si je ogledal škodo in poudaril pomen institucionalnega sodelovanja med Kosovom in Albanijo.[18][19]

18. marca 2020 je Kurti razrešil notranjega ministra Agima Veliuja (LDK) zaradi njegove podpore razglasitvi izrednih razmer za obvladovanje pandemije koronavirusa, kar bi dalo moč Kosovskemu varnostnemu svetu, ki mu predseduje Hashim Thaçi (PDK). Demokratska liga Kosova, manjša koalicijska partnerica, je vložila predlog za glasovanje o nezaupnici kot povračilo za razrešitev. 25. marca je 82 poslancev kosovske skupščine glasovalo za predlog.[20][21][22]

Kurtijeva vlada je delovala kot začasna vlada[23][24] do 3. junija 2020, ko je bil Avdullah Hoti izvoljen za naslednjega predsednika vlade.[25]

26. januarja 2021 je Kurtiju kosovska volilna pritožbena komisija prepovedala kandidaturo na kosovskih parlamentarnih volitvah leta 2021, saj je bil manj kot tri leta pred volitvami obsojen kaznivega dejanja.[26] Kljub temu je stranka zmagala s 50,28 odstotka glasov.

Predsednik vlade Kosova[uredi | uredi kodo]

Prva Kurtijeva vlada

3. februarja 2020 je bil Albin Kurti izvoljen za premierja Kosova s 66 glasovi,[27] 10 poslancev je bilo vzdržanih,[28] 34 opozicijskih poslancev je bojkotiralo glasovanje in zapustilo poslopje kosovske skupščine.

Ena prvih odločitev Kurtija in njegove vlade je bila razveljavitev nepriljubljenega povišanja plač, ki ga je ministrom dodelila prejšnja Haradinajeva vlada, in vrnitev plač na prejšnje višine.[29] Posledično se je mesečna plača predsednika vlade, določena na 2950 evrov, za Kurtija vrnila na 1500 evrov.[29]

Kurti si v okviru politične platforme svoje vlade prizadeva za uvedbo trimesečnega služenja vojaškega roka na Kosovu in meni, da je to pomembno za obrambo države.[30][27]

Druga Kurtijeva vlada

Kurti je bil 22. marca 2021 drugič izvoljen za predsednika kosovske vlade, pri čemer je 67 članov skupščine glasovalo za in 30 poslancev proti. [31]

Reforme pravosodja[uredi | uredi kodo]

Kurti je med volilno kampanjo obljubljal reformo pravosodnega sistema. Po zmagi na volitvah je njegova vlada 4. septembra 2022 kosovski skupščini predložila dokument o preverjanju in reformi pravosodja.[32]

Medtem ko je 2. februarja Kurtijeva vlada uspešno sprejela zakon o Uradu za zaplembo neupravičenega premoženja,[33] je opozicija opozorila, da po njenem mnenju zakon ni združljiv z ustavo Kosova, zato je zakon v obravnavo poslala Ustavnemu sodišču Kosova.[34]

Politična stališča[uredi | uredi kodo]

Združitev Kosova in Albanije[uredi | uredi kodo]

Albin Kurti je velik zagovornik neposredne demokracije in je pogosto kritiziral tretji člen kosovske ustave, ker ne dovoljuje neposrednih referendumov. Ena od tem, o kateri meni, da bi morali odločati na referendumu, je združitev Kosova in Albanije.[35]

Leta 2018 je na shodu s podporniki stranke Vetëvendosje Kurti izjavil, da "Želimo imeti pravico Kosova, da se pridruži Albaniji, vendar zaradi tega cilja ne bi začeli tretje balkanske vojne."[36] Po volitvah leta 2019 in volilnem uspehu LVV je Kurti izjavil, da kosovski Albanci ne želijo ozemeljske in politične združitve z Albanijo za vsako ceno, ampak si namesto tega prizadevajo za "Integracijo z Albanijo in EU z uspehom Kosova kot države."[37] Kurti pa je izjavil, da bi glasoval za referendum, če bi se odločali o morebitni združitvi.[38]

Srbija[uredi | uredi kodo]

Znano je, da ima Kurti trdno mnenje o dialogu med Kosovom in Srbijo. Nenehno je kritiziral stališče Kosova v pogajanjih s Srbijo in trdil, da mora dialog temeljiti na pogojih in recipročnosti. Kosovo je nadalje kritiziral, ker dialoga s Srbijo ni pogojevalo z vrnitvijo trupel pogrešanih oseb iz kosovske vojne, zakopanih v množičnih grobiščih v Srbiji, s plačilom vojne odškodnine Kosovu ter z vrnitvijo ukradenih pokojninskih skladov in artefaktov.[39] Kurti je po volitvah leta 2019 dejal, da sta v procesu normalizacije odnosov s Srbijo potrebna "trden dialog" in "vzajemnost". Kurti želi, da se Kosovo najprej pogaja s svojo srbsko manjšino in Evropsko unijo, šele nato pa s Srbijo. Meni, da je prihodnji dialog s kosovskimi manjšinami in EU "glavna prednostna naloga" za naprej.[37]

Združene države Amerike[uredi | uredi kodo]

Kurti (desno) z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom in kosovsko predsednico Vjoso Osmani (2022)

Med svojim prvim premierskim mandatom je bil Kurti v slabem odnosu z Donaldom Trumpom in njegovo administracijo. Za posebnega odposlanca Richarda Grenella, ki ga je poslal Trump, je Kurti dejal, da razpravlja o zamenjavi ozemlja med Kosovom in Srbijo.[40]

Grenell je podprl Kurtijevega nasprotnika Hashima Thaçija. Grenell je več tednov zahteval, da mora Kosovo brezpogojno odpraviti kaznovalne carine na uvoz iz Srbije, da bi lahko "dogovor", za katerega se zavzema (vzpostavitev neposrednih železniških in letalskih povezav med Kosovom in Srbijo) čim prej uveljavil. Kurti je temu nasprotoval z besedami, da lahko Kosovo odpravi carine le, če tudi Srbija odpravi trgovinske omejitve.[41]

Oktobra 2020 je Kurti podprl demokratskega kandidata Joeja Bidna za predsednika ZDA.[42]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Munzinger Personen
  2. ↑ Gazeta Express Arhivirano 28 November 2018 na Wayback Machine.
  3. ↑ »Rezultatet e provimeve të Albin Kurtit në universitet, profesorët flasin për të si student«. gazetaexpress.com (v albanščini). 6. november 2019. Pridobljeno 1. februarja 2020.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 »Albin Kurti«. vetevendosje.org (v albanščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. aprila 2020. Pridobljeno 1. februarja 2020.
  5. ↑ »Kosovo PM Chastised for Voting in Albania Elections«. 26. april 2021.
  6. ↑ »portrait/Albin+Kurti«. munzinger (v nemščini). Pridobljeno 5. aprila 2020.
  7. ↑ »Historia e Kurtit, si u bë pjesë e Unionit Studentor gjatë viteve 97-ta dhe u shfaq si kryesori«. insajderi.com (v albanščini). Pridobljeno 1. februarja 2020.
  8. ↑ Profile Arhivirano 26 April 2010 na Wayback Machine., alb-net.com; accessed 13 April 2014.
  9. ↑ Jail sentence for Kurti Arhivirano 29 April 2009 na Wayback Machine.; accessed 13 April 2014.
  10. ↑ »Gani Koci objavio dokument kojim je Koštunica pomilovao Kurtija - Kosovo Online«. www.kosovo-online.com (v hrvaščini). Pridobljeno 22. maja 2021.
  11. ↑ Biografia, albinkurti.weebly.com; Retrieved 13 April 2014.
  12. ↑ »Old signs«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. januarja 2009. Pridobljeno 12. novembra 2008., New Kosova Report; accessed 13 April 2014.
  13. ↑ »Kosovo Assembly ratifies the 'Brussels Agreement'«. European Centre for Minority Issues. 22. julij 2013. Pridobljeno 1. februarja 2020.
  14. ↑ »Kosovo parliament disrupted again after MPs set off teargas«. theguardian.com. 15. oktober 2015. Pridobljeno 1. februarja 2020.
  15. ↑ »Kosovo Opposition Releases Tear Gas in Parliament«. The New York Times. 19. februar 2016. Pridobljeno 1. februarja 2020.
  16. ↑ »Zgjedhjet Për Kuvendin E Kosovës 2017 Izbori Za Skupštinu Kosova 2017« (PDF). Pridobljeno 1. julija 2017.
  17. ↑ »Kosovo Court Finds Four Opposition MPs Guilty«. balkaninsight.com. 3. januar 2018. Pridobljeno 1. februarja 2020.
  18. ↑ Kostreci, Keida (30. november 2019). »Albania Search, Rescue Operation For Earthquake Survivors Ends«. Voice of America (VOA). Pridobljeno 30. novembra 2019.
  19. ↑ »Haradinaj e Kurti e vizitojnë Shqipërinë pas tërmetit« (v albanščini). RTV 21. 29. november 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. decembra 2019. Pridobljeno 2. decembra 2019.
  20. ↑ »Kosovo's Crisis-Hit Govt Threatened with No-Confidence Vote«. BalkanInsight. 19. marec 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. marca 2020.
  21. ↑ »Kosovo govt toppled by no-confidence vote amid coronavirus«. 25. marec 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. marca 2020. Pridobljeno 29. marca 2020.
  22. ↑ »Virus Response Topples First European Government in Kosovo«. 26. marec 2020.
  23. ↑ »Kosovo government falls in vote of no confidence«. The Guardian. 26. marec 2020.
  24. ↑ »Coronavirus helps bring down Kosovo's government, with nudge from US«. The Indian Express. The New York Times. 26. marec 2020.
  25. ↑ »Avdullah Hoti Kryeministër i ri, 61 deputetë japin votën pro«. Gazeta Express (v albanščini). 28. maj 2020. Pridobljeno 3. junija 2020.
  26. ↑ Bami, Xhorxhina (26. januar 2021). »Kosovo Ex-PM Albin Kurti Barred from Running in Election«. BalkanInsight.com. Pridobljeno 26. januarja 2021.
  27. ↑ 27,0 27,1 Bytyci, Fatos (4. februar 2020). »Kosovo approves new government, PM vows to be tough negotiator with Serbia«. Reuters. Pridobljeno 18. februarja 2020.
  28. ↑ »Albin Kurti zgjidhet Kryeministër i Kosovës me 66 vota pro«.
  29. ↑ 29,0 29,1 Bami, Xhorxhina (12. februar 2020). »New Kurti Cabinet Repeals Former Kosovo Government's Decisions«. Balkan Insight. Pridobljeno 18. februarja 2020.
  30. ↑ Bami, Xhorxhina (17. februar 2020). »Kurti Vows to Make Military Service Compulsory in Kosovo«. Balkan Insight. Pridobljeno 18. februarja 2020.
  31. ↑ »Kosovo Parliament Elects Albin Kurti as Prime Minister«. 22. marec 2021.
  32. ↑ »Qeveria e Kosovës dorëzon në Kuvend dosjen për vettingun në drejtësi - Shqiptarja.com«. shqiptarja.com. Pridobljeno 16. aprila 2023.
  33. ↑ »Miratohet Ligji për Byronë e Konfiskimit të Pasurisë së Pajustifikueshme«. 9. februar 2023.
  34. ↑ »PDK e dërgon në Kushtetuese Ligjin për Byronë Shtetërore për konfiskim të pasurisë«. 21. februar 2023.
  35. ↑ »Kosovo's Likely PM Says Relations With Serbia Should Be Based On 'Reciprocity'« (v albanščini). BBC Albanian. 9. december 2010. Pridobljeno 1. februarja 2020.
  36. ↑ »Albin Kurti: Kosovo rebel who dreams of being PM«. France 24. 26. november 2018. Pridobljeno 1. februarja 2020.
  37. ↑ 37,0 37,1 »Kosovo's Likely PM Says Relations With Serbia Should Be Based On 'Reciprocity'«. Radio Free Europe/Radio Liberty. 10. oktober 2019. Pridobljeno 11. oktobra 2019.
  38. ↑ »I would vote to unify Albania and Kosovo, election winner Albin Kurti tells Euronews«. Euronews.com. 16. februar 2021. Pridobljeno 12. aprila 2022.
  39. ↑ »Politiker Kurti: "Holt uns aus der Patsche, und bringt uns in die EU!"«. Der Standard (v nemščini). 5. oktober 2019. Pridobljeno 1. februarja 2020.
  40. ↑ »kurti-accuses-grenell-of-discussing-the-exchange-of-territory«. europeanwesternbalkans (v angleščini). Pridobljeno 5. aprila 2020.
  41. ↑ Martens, Michael. »corona-umgang-in-kosovo-fuehrt-zum-sturz-der-regierung«. Faz.net (v nemščini). Pridobljeno 5. aprila 2020.
  42. ↑ Bami, Xhorxhina (20. oktober 2020). »Joe Biden Woos America's Bosnian, Albanian Voters Before Polls«. Balkaninsight. Pridobljeno 24. oktobra 2020.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Albin_Kurti&oldid=6195537«