Ajdinski emirat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ajdinski emirat
Aydınoğulları Beyliği/Aydınoğulları
emirat

1308–1426

Zastava

Ajdinski emirat na vrhu svoje moči (1315-1375):
  Meje pod Gazi Mehmed Begom
  Meje po osvajanjih pod Umur Begom Levom
  Ozemlja Bizantinskega cesarstva
  Drugi zahodnoanatolski emirati
Črni "X" Umur Begovi zavezniki
Rdeči "X" Umur Begovi pohodi
Glavno mesto Birgi, Selçuk
Politična struktura emirat
emir
 -  1308-1334[1] Muharizalsîn Gazi Mehmed Beg (prvi)
 -  1360-1390[1] Isa Mehmed (zadnji)
Zgodovina
 -  razpad Sultanata Rum 1308
 -  priključitev Osmanskemu cesarstvu 1426
Danes del Zastava Turčije Turčija
Opozorilo: Vrednost podana v "parametru continent" ne ustreza

Ajdinski emirat (turško Aydınoğulları Beyliği), Ajdinidi ali Ajdinska dinastija (tuško Aydınoğulları) je bil eden od anatolskih bejlukov, znan po pomorskem piratstvu.

Ime[uredi | uredi kodo]

Emirat je dobil ime po svojem ustanovitelju Aydınoğlu Mehmed Begu.

Prestolnica[uredi | uredi kodo]

Ajdinski emirat je bil eden od obmejnih emiratov, ki so jih ustanovili Oguzi med propadanjem Sultanata Rum. Prva prestolnica emirata je bil Birgi, druga pa Ayasoluk, sedanji Selçuk.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ajdinidi so posedovali tudi del pristanišča, občasno pa celo pristanišče Smirna (sedanji İzmir). Predvsem med vladanjem Umur Bega so bili pomembna pomorska sila.[2] Kot taki so igrali pomembno vlogo v bizantinski državljanski vojni 1341–1347, v kateri je bil Umur Beg zaveznik Ivana VI. Kantakuzena. Kot taki so tudi izzvali latinski smirnski križarski pohod (1343-1351), v katerem so izgubili Smirno.

Emirat je bil priključen k Osmanskemu cesarstvu, prvič leta 1390. Po vdoru Timur Lenka v Anatolijo leta 1402 se je začelo nestabilno obdobje, ki je trajalo do leta 1425. Naslednje leto je bil Ajdinski emirat dokončno vključen v Osmansko cesarstvo.

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Ajdinski begi so zapustili pomembna arhitekturna dela, predvsem v prestolnicah Birgiju in Ayasoluku.

Zapuščina[uredi | uredi kodo]

Po dinastiji se imenuje mesto Aydin, antični Trales.

Seznam vladarjev[uredi | uredi kodo]

  • Muharizalsîn Gazi Mehmed Beg (1308-1334)[1]
  • Umur Beg (1334-1348)[1]
  • Khidr b. Mehmed (1348-1360)[1]
  • Isa b. Mehmed(1360-1390) [1]

V Osmanskem cesarstvu (1390-1402)

  • İsaoğlu Musa Beg (1402-1403)
  • Musaoğlu II. Umur Beg (1403-1405)
  • İzmiroğlu Cüneyd Beg (1405-1426)

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 C.E. Bosworth. The New Islamic Dynasties. Columbia University Press, 1996. str. 221.
  2. Hans Theunissen. Venice and the Turkoman Begliks of Menteşe and Aydın (PDF). Utrecht University. Arhivirano iz Chapter V of Ottoman-Venetian diplomatics, the Ahd-Names the original 27. februarja 2008.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • İnalcık, Halil (1993). "The Rise of the Turcoman Maritime Principalities in Anatolia, Byzantium, and the Crusades". The Middle East & the Balkans Under the Ottoman Empire: Essays on Economy & Society (PDF). Indiana University Turkish Studies Department. str. 309–341. ISBN 1878318047. 
  • Lemerle, Paul (1957). L'émirat d'Aydin, Byzance et l'Occident: Recherches sur la "Geste d'Umur Pacha". Bibliothèque byzantine: Etudes No. 2 (francoščina). Paris: Presses Universitaires de France. 
  • Mélikoff, Irene (1986). "Aydi̊̊n-Og̲h̲lu". The Encyclopedia of Islam, New Edition, Volume I: A–B. Leiden and New York: BRILL. ISBN 90-04-08114-3. 
  • Uzunçarşılı, İsmail Hakkı (1984). Anadolu Beylikleri ve Akkoyunlu, Karakoyunlu Devletleri (turščina). Ankara: Türk Tarih Kurumu Basımevi. str. 104–120. OCLC 563553149. 
  • Zachariadou, Elisabeth A. (1983). Trade and crusade: Venetian Crete and the emirates of Menteshe and Aydin (1300-1415). Venice: Istituto Ellenico di Studi Bizantini e Post-bizantini di Venezia. OCLC 144691037.