Ajdinski emirat
| Ajdinski emirat Aydınoğulları Beyliği/Aydınoğulları | |||||
| emirat | |||||
| |||||
|---|---|---|---|---|---|
|
Zastava | |||||
 Ajdinski emirat na vrhu svoje moči (1315-1375): Meje pod Gazi Mehmed Begom Meje po osvajanjih pod Umur Begom Levom Ozemlja Bizantinskega cesarstva Drugi zahodnoanatolski emirati Črni "X" Umur Begovi zaveznikiRdeči "X" Umur Begovi pohodi | |||||
| Glavno mesto | Birgi, Selçuk | ||||
| Politična struktura | emirat | ||||
| emir | |||||
| - | 1308-1334[1] | Muharizalsîn Gazi Mehmed Beg (prvi) | |||
| - | 1360-1390[1] | Isa Mehmed (zadnji) | |||
| Zgodovina | |||||
| - | razpad Sultanata Rum | 1308 | |||
| - | priključitev Osmanskemu cesarstvu | 1426 | |||
| Danes del |  Turčija
| ||||
| Opozorilo: Vrednost podana v "parametru continent" ne ustreza | |||||
Ajdinski emirat (turško Aydınoğulları Beyliği), Ajdinidi ali Ajdinska dinastija (tuško Aydınoğulları) je bil eden od anatolskih bejlukov, znan po pomorskem piratstvu.
Ime[uredi | uredi kodo]
Emirat je dobil ime po svojem ustanovitelju Aydınoğlu Mehmed Begu.
Prestolnica[uredi | uredi kodo]
Ajdinski emirat je bil eden od obmejnih emiratov, ki so jih ustanovili Oguzi med propadanjem Sultanata Rum. Prva prestolnica emirata je bil Birgi, druga pa Ayasoluk, sedanji Selçuk.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Ajdinidi so posedovali tudi del pristanišča, občasno pa celo pristanišče Smirna (sedanji İzmir). Predvsem med vladanjem Umur Bega so bili pomembna pomorska sila.[2] Kot taki so igrali pomembno vlogo v bizantinski državljanski vojni 1341–1347, v kateri je bil Umur Beg zaveznik Ivana VI. Kantakuzena. Kot taki so tudi izzvali latinski smirnski križarski pohod (1343-1351), v katerem so izgubili Smirno.
Emirat je bil priključen k Osmanskemu cesarstvu, prvič leta 1390. Po vdoru Timur Lenka v Anatolijo leta 1402 se je začelo nestabilno obdobje, ki je trajalo do leta 1425. Naslednje leto je bil Ajdinski emirat dokončno vključen v Osmansko cesarstvo.
Arhitektura[uredi | uredi kodo]
Ajdinski begi so zapustili pomembna arhitekturna dela, predvsem v prestolnicah Birgiju in Ayasoluku.
Zapuščina[uredi | uredi kodo]
Po dinastiji se imenuje mesto Aydin, antični Trales.
Seznam vladarjev[uredi | uredi kodo]
- Muharizalsîn Gazi Mehmed Beg (1308-1334)[1]
- Umur Beg (1334-1348)[1]
- Khidr b. Mehmed (1348-1360)[1]
- Isa b. Mehmed(1360-1390) [1]
V Osmanskem cesarstvu (1390-1402)
- İsaoğlu Musa Beg (1402-1403)
- Musaoğlu II. Umur Beg (1403-1405)
- İzmiroğlu Cüneyd Beg (1405-1426)
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 C.E. Bosworth. The New Islamic Dynasties. Columbia University Press, 1996. str. 221.
- ↑ Hans Theunissen. Venice and the Turkoman Begliks of Menteşe and Aydın (PDF). Utrecht University. Arhivirano iz Chapter V of Ottoman-Venetian diplomatics, the Ahd-Names the original 27. februarja 2008.
Viri[uredi | uredi kodo]
- İnalcık, Halil (1993). "The Rise of the Turcoman Maritime Principalities in Anatolia, Byzantium, and the Crusades". The Middle East & the Balkans Under the Ottoman Empire: Essays on Economy & Society (PDF). Indiana University Turkish Studies Department. str. 309–341. ISBN 1878318047.
- Lemerle, Paul (1957). L'émirat d'Aydin, Byzance et l'Occident: Recherches sur la "Geste d'Umur Pacha". Bibliothèque byzantine: Etudes No. 2 (francoščina). Paris: Presses Universitaires de France.
- Mélikoff, Irene (1986). "Aydi̊̊n-Og̲h̲lu". The Encyclopedia of Islam, New Edition, Volume I: A–B. Leiden and New York: BRILL. ISBN 90-04-08114-3.
- Uzunçarşılı, İsmail Hakkı (1984). Anadolu Beylikleri ve Akkoyunlu, Karakoyunlu Devletleri (turščina). Ankara: Türk Tarih Kurumu Basımevi. str. 104–120. OCLC 563553149.
- Zachariadou, Elisabeth A. (1983). Trade and crusade: Venetian Crete and the emirates of Menteshe and Aydin (1300-1415). Venice: Istituto Ellenico di Studi Bizantini e Post-bizantini di Venezia. OCLC 144691037.