Ajdinski emirat
Ajdinski emirat Aydınoğulları Beyliği/Aydınoğulları
| |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1308–1426 | |||||||||
 Zastava | |||||||||
 Ajdinski emirat na vrhu svoje moči (1315-1375): Meje pod Gazi Mehmed Begom Meje po osvajanjih pod Umur Begom Levom Ozemlja Bizantinskega cesarstva Drugi zahodnoanatolski emirati Črni "X" Umur Begovi zaveznikiRdeči "X" Umur Begovi pohodi | |||||||||
| Status | emirat | ||||||||
| Glavno mesto | Birgi, Selçuk | ||||||||
| emir | |||||||||
• 1308-1334[1] | Muharizalsîn Gazi Mehmed Beg (prvi) | ||||||||
• 1360-1390[1] | Isa Mehmed (zadnji) | ||||||||
| Zgodovina | |||||||||
• razpad Sultanata Rum | 1308 | ||||||||
• priključitev Osmanskemu cesarstvu | 1426 | ||||||||
| + | |||||||||
| |||||||||
| Danes del |  Turčija | ||||||||
Ajdinski emirat (turško Aydınoğulları Beyliği), Ajdinidi ali Ajdinska dinastija (tuško Aydınoğulları) je bil eden od anatolskih bejlukov, znan po pomorskem piratstvu.
Ime[uredi | uredi kodo]
Emirat je dobil ime po svojem ustanovitelju Aydınoğlu Mehmed Begu.
Prestolnica[uredi | uredi kodo]
Ajdinski emirat je bil eden od obmejnih emiratov, ki so jih ustanovili Oguzi med propadanjem Sultanata Rum. Prva prestolnica emirata je bil Birgi, druga pa Ayasoluk, sedanji Selçuk.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Ajdinidi so posedovali tudi del pristanišča, občasno pa celo pristanišče Smirna (sedanji İzmir). Predvsem med vladanjem Umur Bega so bili pomembna pomorska sila.[2] Kot taki so igrali pomembno vlogo v bizantinski državljanski vojni 1341–1347, v kateri je bil Umur Beg zaveznik Ivana VI. Kantakuzena. Kot taki so tudi izzvali latinski smirnski križarski pohod (1343-1351), v katerem so izgubili Smirno.
Emirat je bil priključen k Osmanskemu cesarstvu, prvič leta 1390. Po vdoru Timur Lenka v Anatolijo leta 1402 se je začelo nestabilno obdobje, ki je trajalo do leta 1425. Naslednje leto je bil Ajdinski emirat dokončno vključen v Osmansko cesarstvo.
Arhitektura[uredi | uredi kodo]
Ajdinski begi so zapustili pomembna arhitekturna dela, predvsem v prestolnicah Birgiju in Ayasoluku.
Zapuščina[uredi | uredi kodo]
Po dinastiji se imenuje mesto Aydin, antični Trales.
Seznam vladarjev[uredi | uredi kodo]
- Muharizalsîn Gazi Mehmed Beg (1308-1334)[1]
- Umur Beg (1334-1348)[1]
- Khidr b. Mehmed (1348-1360)[1]
- Isa b. Mehmed(1360-1390) [1]
V Osmanskem cesarstvu (1390-1402)
- İsaoğlu Musa Beg (1402-1403)
- Musaoğlu II. Umur Beg (1403-1405)
- İzmiroğlu Cüneyd Beg (1405-1426)
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 C.E. Bosworth. The New Islamic Dynasties. Columbia University Press, 1996. str. 221.
- ↑ Hans Theunissen. Venice and the Turkoman Begliks of Menteşe and Aydın (PDF). Utrecht University. Arhivirano iz Chapter V of Ottoman-Venetian diplomatics, the Ahd-Names the original 27. februarja 2008.
Viri[uredi | uredi kodo]
- İnalcık, Halil (1993). »The Rise of the Turcoman Maritime Principalities in Anatolia, Byzantium, and the Crusades«. The Middle East & the Balkans Under the Ottoman Empire: Essays on Economy & Society (PDF). Indiana University Turkish Studies Department. str. 309–341. ISBN 1878318047. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 24. septembra 2015. Pridobljeno 10. junija 2019.
- Lemerle, Paul (1957). L'émirat d'Aydin, Byzance et l'Occident: Recherches sur la "Geste d'Umur Pacha". Bibliothèque byzantine: Etudes No. 2 (v francoščini). Paris: Presses Universitaires de France.
- Mélikoff, Irene (1986). »Aydi̊̊n-Og̲h̲lu«. The Encyclopedia of Islam, New Edition, Volume I: A–B. Leiden and New York: BRILL. ISBN 90-04-08114-3.
- Uzunçarşılı, İsmail Hakkı (1984). Anadolu Beylikleri ve Akkoyunlu, Karakoyunlu Devletleri (v turščini). Ankara: Türk Tarih Kurumu Basımevi. str. 104–120. OCLC 563553149.
- Zachariadou, Elisabeth A. (1983). Trade and crusade: Venetian Crete and the emirates of Menteshe and Aydin (1300-1415). Venice: Istituto Ellenico di Studi Bizantini e Post-bizantini di Venezia. OCLC 144691037.