Adefovir

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Adefovir
Klinični podatki
Nosečnostna
kategorija
  • ZDA: C (možna škodljivost)
Način uporabeperoralno
Oznaka ATC
Pravni status
Pravni status
  • ℞ (Le na recept)
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost59 %
Razpolovni čas7,5 ur
Identifikatorji
  • {[2-(6-amino-9H-purin-9-il)etoksi]metil}fosforjeva kislina
Številka CAS
PubChem CID
DrugBank
ChemSpider
KEGG
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.106.235 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC8H12N5O4P
Mol. masa273,186 g/mol
3D model (JSmol)
  • O=P(O)(O)COCCn1c2ncnc(c2nc1)N
  • InChI=1S/C8H12N5O4P/c9-7-6-8(11-3-10-7)13(4-12-6)1-2-17-5-18(14,15)16/h3-4H,1-2,5H2,(H2,9,10,11)(H2,14,15,16)
  • Key:SUPKOOSCJHTBAH-UHFFFAOYSA-N

Adefovir dipivoksil, pod tržnima imenoma Preveon in Hepsera, je protivirusno zdravilo iz skupine nukleotidnih analogov zaviralcev reverzne transkriptaze (ntRTI). Uporablja se peroralno.

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Adefovir se uporablja za zdravljenje hepatitisa B [1][2] in okužb z virusom herpesa simpleksa.[3]

Pri okužbi z virusom HIV ni učinkovit.[3][4]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Adefovir je odkril Antonín Holý z Inštituta za organsko kemijo in biokemijo na Akademiji znanosti Češke republike. Zdravilo je razvila farmacevtska družba Gilead Sciences, in sicer sprva za zdravljenje okužbe z virusom HIV (pod lastniškim imenom Preveon). Novembra 1999 je skupina izvedencev ameriškemu Uradu za prehrano in zdravila (FDA) odsvetovala podelitev dovoljenja za promet s tem zdravilom zaradi zadržkov glede resnosti in pogostnosti neželenih učinkov na ledvice pri odmerkih 60 ali 120 mg. FDA je upošteval izvedenško mnenje in zavrnil odobritev zdravila za zdravljenje okužbe s HIV-om.

Podjetje Gilead Sciences je s tem prenehalo z raziskovanjem zdravila za uporabo na tem področju, vendar pa so nadalje razvijali zdravilo proti hepatitisu B, pri katerem je adefovir učinkovit pri veliko nižjih odmerkih (10 mg). FDA je za to indikacijo podelila zdravilu dovoljenje 20. septembra 2001; zdravilo se za namen zdravljenja hepatitisa B trži pod imenom Hepsera. V Evropski uniji je zdrailo Hepsera pridobilo dovoljenje marca 2003.

Mehanizem delovanja[uredi | uredi kodo]

Adefovir deluje tako, da zavre reverzno transkriptazo, encim z bistvenim pomenom za razmnoževanje virusa hepatitisa B (HBV) v človeškem telesu.

Zdravilo je odobreno za zdravljenje kroničnega hepatitisa B pri odraslih, pri katerih sta dokazana aktivna replikacija virusa in bodisi trajno povišane vrednosti serumskih aminotransferaz (zlasti ALT) bodisi histološko aktivna bolezen.

Poglavitna prednost adefovirja pred lamivudinom (slednji je bil odobren kot prvo zdravilo iz skupine NRTI za zdravljenje hepatitisa B) je zlasti veliko počasnejši razvoj odpornosti virusa proti zdravilu.

Adefovir je v zdravilu Hepsera v obliki predzdravila adefovir dipivoksila, ki vsebuje dve pivaloiloksimetilni enoti.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Marcellin P; Chang TT; Lim SG; in sod. (Februar 2003). »Adefovir dipivoxil for the treatment of hepatitis B e antigen-positive chronic hepatitis B«. N. Engl. J. Med. 348 (9): 808–816. doi:10.1056/NEJMoa020681. PMID 12606735.
  2. Manolakopoulos S; Bethanis S; Koutsounas S; in sod. (Februar 2008). »Long-term therapy with adefovir dipivoxil in hepatitis B e antigen-negative patients developing resistance to lamivudine«. Aliment. Pharmacol. Ther. 27 (3): 266–273. doi:10.1111/j.1365-2036.2007.03567.x. PMID 17988233.
  3. 3,0 3,1 ADHOC International Steering Committee (Oktober 2002). »A randomized placebo-controlled trial of adefovir dipivoxil in advanced HIV infection: the ADHOC trial«. HIV Med. 3 (4): 229–238. doi:10.1046/j.1468-1293.2002.00111.x. PMID 12444940. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. januarja 2013. Pridobljeno 13. decembra 2010. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. januarja 2013. Pridobljeno 13. decembra 2010.
  4. Fisher EJ; Chaloner K; Cohn DL; in sod. (september 2001). »The safety and efficacy of adefovir dipivoxil in patients with advanced HIV disease: a randomized, placebo-controlled trial«. AIDS. 15 (13): 1695–1700. doi:10.1097/00002030-200109070-00013. PMID 11546945.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)