Adam Weishaupt

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Johann Adam Weishaupt.jpg

Johann Adam Weishaupt, nemški filozof, * 6. februar 1748, Ingolstadt, † 18. november 1830, Gotha.

Weishaupt je bil ustanovitelj reda Iluminati, tajne družbe s sedežem na Bavarskem.

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

Adam Weishaupt je bil rojen 6. februarja 1748 v Ingolstadtu v elektoratu Bavarske. Weishauptov oče Johann Georg Weishaupt (1717-1753) je umrl, ko je Adam bil star pet let. Po očetovi smrti je prišel pod varuštvo njegovega botra Johanan Adama Freiherrj von Ickstatt, ki je kot njegov oče bil profesor prava na Univerzi v Ingolstadtu. Ickstatt je bil zagovornik filozofije Christiana Wolffa in Razsvetljenstva in je vplival na mladega Weishaupta s svojim racionalizmom. Weishaupt je začel z njegovim formalnim izobraževanjem v starosti sedmih let v šoli, ki so jo nadzirali jezuiti. Kasneje se je vpisal na univerzo Ingolstadta in diplomiral leta 1768 v starosti 20 z doktoratom iz prava. Leta 1772 je postal profesor prava. Naslednje leto se je poročil z Afro Sausenhofer Eichstätt. Po tem, ko je papež Klement XIV. zatiral družbo Jezusa v letu 1773 je Weishaupt postal profesor za cerkveno pravo, položaj, ki so ga imeli do takrat izključno jezuiti. Leta 1775 je Weishaupt bil predstavljen empirični filozofiji Johanna Georga Heinricha Federja iz Univerze v Göttingenu. Oba Feder in Weishaupt sta kasneje postala nasprotnika Kantovega idealizema.

Ustanovitelj iluminatov[uredi | uredi kodo]

Maja 1776 je Weishaupt ustanovil »red Perfectibilistsov«, ki je bil pozneje znan kot iluminati. V redu si je nadal ime »Brat Spartak«. Čeprav red ni bil egalitarijski ali demokratičen, je bila njegova naloga vzpostavitev novega svetovnega reda, kar je pomenilo odpravo vseh monarhijskih vlad in religij.


Weishaupt je bil sprejet v prostozidarsko ložo »Theodor zum Guten Rath«, v Münchnu leta 1777. Kmalu pa je razvitl svoje gnostične skrivnosti, s ciljem »izpopolnitvijo človeške narave« z ponovnim izobraževanjem za doseg komunalnega stanja z naravo, prost vlade in organizirane religije. Začej je delai v smeri da bi vključil njegov sistem iluminizma v prostozidarskega, s ciljem oblikovati nov svetovni red.

Zaradi Weishauptovega radikalenega racionalizma in besedišča je bilo verjetno da mu ne bo uspelo. Spisi, ki so bili prestreženi v letu 1784 so bili interpretirani kot buntovanost in družba je bila prepovedana z vlado Karla Theodora, Volilniga kneza Bavarske, leta 1784. Weishaupt je izgubil položaj na Univerzi v Ingolstadtu in je pobegnil na Bavarsko.

Dejavnosti v izgnanstvu[uredi | uredi kodo]

Prejel je pomoč vojvode Ernesta II Saxe-Gotha-Altenburg (1745-1804), in je živel v Gothi in pisal serijo del o illuminizmu, vključno s A Complete History of the Persecutions of the Illuminati in Bavaria (popolna zgodovina pregona iluminatov na Bavarskem) (1785), A Picture of Illuminism (Slika iluminizma) (1786), An Apology for the Illuminati (Opravičilo za iluminate) (1786), ter An Improved System of Illuminism (Izboljšan sistem iluminizma) (1787). Adam Weishaupt je umrl v Gothi 18. novembra, 1830. Preživela ga je druga žena, Anna Maria (nee Sausenhofer), ter njegovi otroci Nanette, Charlotte, Ernst Karl, Eduard in Alfred. Weishaupt je bil pokopan poleg svojega sina Wilhelma, ki je umrl pred njim, leta 1802.