Abbejevo število

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Različice lomnih količnikov za kremenčevo steklo SF-11 (zgornja krivulja), borosilikatno steklo BK-7 (srednja krivulja) in kvarčno steklo (lomljena krivulja).
Večina prikazane krivulje občutljivosti po valovni dolžini človeškega očesa je omejena z Abbejevima številoma referenčnih valovnih dolžin 486,1 nm (modro) in 656,3 nm (rdeče)
Abbejev diagram prikazuje Abbejevo število v odvisnosti od lomnega količnika za različna stekla (rdeče pike). Stekla so razvrščena s pomočjo Schottove črkovno-številčne šestmestne kode za stekla, ki kažejo njihovo sestavo in lego na diagramu.
Vplivi izbranih komponentnih dodatkov steklu na Abbejeveo število za določeno osnovno steklo.[1]

Abbejevo število (ali tudi V-število) prozorne snovi je v fiziki in optiki brezrazsežno število, ki določa njeno disperzijo in je različica lomnega količnika z valovno dolžino:

kjer so , in lomni količniki snovi pri valovnih dolžinah Fraunhoferjevih absorpcijskih spektralnih črtah D-, F- in C- (589,2 nm, 486,1 nm in 656,3 nm). Snovi z nizko disperzijo imajo veliko Abbejevo število .

Število se imenuje po Ernestu Karlu Abbeju, ki ga je vpeljal.[2]

S številom razvrščajo stekla. »Kristalna« stekla imajo , »kronska« stekla pa . Običajne vrednosti so od 20 za zelo gosta kristalna stekla do 60 za zelo lahka kronska stekla. Abbejeva števila so uporabna za disperzijo vidne svetlobe. Za druge valovne dolžine ali za še točnejše namene uporabijo skupinsko hitrost disperzije, ki se v splošnem razlikuje od fazne hitrosti in s katero potuje energija v prozorni snovi v elektromagnetnem valovanju.

Abbejev diagram prikazuje odvisnost Abbejevega števila snovi od njenega lomnega količnika . Stekla se lahko na ta način kategorizirajo na podlagi njihove sestave in lege v diagramu. To je lahko črkovno-številčna koda, kot jo rabi Schottov katalog, ali pa šestmestna številčna mednarodna koda stekla.

Z Abbejevimi števili se lahko izračunajo potrebne goriščne razdalje akromatičnih dvojničnih leč za zmanjšanje kromatične aberacije.

Naslednja razpredelnica prikazuje standardne valovne dolžine pri katerih je po navadi določen ustrezni z označenimi spodnjimi indeksi.[3] se na primer meri pri valovni dolžini 589,3 nm:

λ
[nm]
Fraunhoferjev
simbol
svetlobni
vir
barva
 
365,01 i Hg UV
404,66 h Hg vijolična
435,84 g Hg modra
479,99 F' Cd modra
486,13 F H modra
546,07 e Hg zelena
587,56 d He rumena
589,3 D Na rumena
643,85 C' Cd rdeča
656,27 C H rdeča
706,52 r He rdeča
768,2 A' K IR
852.11 s Cs IR
1013,98 t Hg IR


Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Abbe number calculation of glasses« (v angleščini). Pridobljeno 6. januarja 2014.
  2. Kasap, Capper (2006), str. 74.
  3. Pye; Frechette; Kreidl (1977).

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Kasap, Safa O.; Capper, Peter (2006), Springer handbook of electronic and photonic materials, Springer, COBISS 27644677, ISBN 9780387260594
  • Pye, L. D.; Frechette, V. D.; Kreidl, N. J. (1977), Borate Glasses, New York: Plenum Press