28. pehotni polk (Avstro-Ogrska)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Za druge 28. polke glejte 28. polk.
28. pehotni polk
Infanterie Regiment Nr. 28
Dejavna: 1698 - 1918
Država: Zastava Avstrijskega cesarstva Habsburška monarhija
Zastava Avstrijskega cesarstva Avstrijsko cesarstvo
Zastava Avstro-Ogrske Avstro-Ogrska
Veja: Vojna zastava Avstro-ogrske monarhije Avstro-ogrska skupna vojska
Tip: Pehotna enota
Vloga: Pehotno bojevanje
Velikost: Polk
Struktura poveljstva: 3. pehotna divizija
8. korpus
Garnizija/Štab: Innsbruck[1]
Polkovnik polka: Ernst von Laudon
Barve: Travnato zelena
Konflikti: Napoleonove vojne[2]
Avstrijsko-pruska vojna[3]
Prva svetovna vojna
Znani poveljniki: Ferdinand Sedlaczek

28. pehotni polk (izvirno nemško Infanterie-Regiment Nr. 28; dobesedno slovensko Pehotni polk št. 28) je bil pehotni polk avstro-ogrske skupne vojske.

Poimenovanje[uredi | uredi kodo]

  • Böhmisches Infanterie Regiment »Viktor Emanuel III. König von Italien« Nr. 28/Bohemijski pehotni polk »Viktor Emanuel III. kralj Italije« št. 28
  • Infanterie Regiment Nr. 28 (1915 - 1918)

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Polk je bil ustanovljen leta 1698.

Prva svetovna vojna[uredi | uredi kodo]

Polkovna narodnostna sestava leta 1914 je bila sledeča: 95% Čehov in 5% drugih.[4] Naborni okraj polka je bil v Pragi, pri čemer so bile polkovne enote garnizirane sledeče: Praga (štab, I. bataljon), Schlanders (II. bataljon), Innsbruck (III. bataljon) in Male (IV. bataljon).

Med prvo svetovno vojno se je polkovni 10. pohodni bataljon bojeval tudi na soški fronti[5] in sicer med drugo soško ofenzivo. Bataljon je opral polkovno čast, saj sta v začetku aprila 1915 v Karpatih dva bataljona (ob zvokih polkovne garde) v celoti prestopila na rusko stran; posledično je bil celoten polk črtan iz seznama polkov, nakar pa so iz jedra 10. pohodnega bataljona ponovno ustanovili polk.[6] V avstrijskem protinapadu 4. junija 1917, med deseto soško ofenzivo, se je polk izkazal v bojih, pri čemer je izgubil 29 častnikov (8 padlih, 21 ranjenih) in 1170 vojakov (300 padlih in 870 ranjenih); to je predstavljalo skoraj dve tretjini moštva.[7]

V sklopu t. i. Conradovih reform leta 1918 (od junija naprej) je bilo znižano število polkovnih bataljonov na 3.[8]

Organizacija[uredi | uredi kodo]

1918 (po reformi)[9]
  • 2. bataljon
  • 3. bataljon
  • 4. bataljon

Poveljniki polka[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]