61. pehotni polk (Avstro-Ogrska)
61. pehotni polk Infanterie Regiment Nr. 61 | |
---|---|
Aktivno | 1798 - 1918 |
Država | Habsburška monarhija Avstrijsko cesarstvo Avstro-Ogrska |
Veja | k.u.k. Heer |
Tip | Pehotna enota |
Vloga | Pehotno bojevanje |
Velikost | Polk |
Struktura poveljstva | 34. pehotna divizija 7. korpus |
Garnizija/Štab | Temesvar[1] |
Konflikti | Napoleonove vojne[2] Avstrijsko-pruska vojna[3] Prva svetovna vojna |
Poveljniki | |
Znani poveljniki | Franz Weiss von Mainprugg |
61. pehotni polk (izvirno nemško Infanterie-Regiment Nr. 61) je bil pehotni polk avstro-ogrske skupne vojske.
Poimenovanje[uredi | uredi kodo]
- Ungarisches Infanterie Regiment »von Frank« Nr. 61
- Infanterie Regiment Nr. 61 (1915 - 1918)
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Polk je bil ustanovljen leta 1798.
Prva svetovna vojna[uredi | uredi kodo]
Polkovna narodnostna sestava leta 1914 je bila sledeča: 38% Romunov, 37% Nemcev, 20% Madžarov in 5% drugih.[4] Naborni okraj polka je bil v Temesvárju, pri čemer so bile polkovne enote garnizirane sledeče: Temesvár (štab, III. in IV. bataljon), Crkvice (I. bataljon) in Debrecen (II. bataljon).
Med prvo svetovno vojno se je polk bojeval tudi na soški fronti.[5] Med četrto soško ofenzivo je polk v tridnevnih bojih na položajih južno od Martinščine izgubil polovico moštva.[6] Med sedmo soško ofenzivo je bil polk praktično uničen v prvem dnevu ofenzive, ko so ga napadli trije polki italijanske 23. pehotne divizije.[7] IV. bataljon polka, pod poveljstvom stotnika Petra Roósza, je med deveto soško ofenzivo v protinapadu zasedel Veliki vrh, pri čemer so zajeli 11 italijanskih častnikov in 500 vojakov; stotnik je za ta podvig prejel viteški križ reda Marije Terezije.[8]
V sklopu t. i. Conradovih reform leta 1918 (od junija naprej) je bilo znižano število polkovnih bataljonov na 3.[9]
Organizacija[uredi | uredi kodo]
- 1918 (po reformi)[10]
- 2. bataljon
- 3. bataljon
- 4. bataljon, 43. pehotni polk
Poveljniki polka[uredi | uredi kodo]
- 1859: Alois Pötting et Persing von Ober-Falkenstein[11]
- 1865: Michael von Thom[12]
- 1879: Carl Machalitzky[13]
- 1908: Valentin Layrouz[14]
- 1914: Franz Weiss von Mainprugg[1]
Viri in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 Weltkriege.at - Infanterieregimenter der ö.u. Armee im Mai 1914 vom k.u.k. Heer
- ↑ Philip Haythornthwaite: Austrian Army of the Napoleonic Wars: Infantry (1986), str. 22-24.
- ↑ Darko Pavlović: The Austrian Army 1836-1866: Infantry (1999), str. 16-17.
- ↑ »Infanterie-Regimenter 1 - 102 as at July 1914«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. februarja 2012. Pridobljeno 2. januarja 2012.
- ↑ Isonzofront.com - Austro-Hungarian Regiments[mrtva povezava]
- ↑ Marko Simić: Po sledeh soške fronte (Ljubljana, 1996), str. 80.
- ↑ Marko Simić: Po sledeh soške fronte (Ljubljana, 1996), str. 131.
- ↑ Marko Simić: Po sledeh soške fronte (Ljubljana, 1996), str. 139.
- ↑ »Austro-hungarian-army.co.uk - Austro-Hungarian Infantry 1914-1918«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. decembra 2011. Pridobljeno 2. januarja 2012.
- ↑ Peter Jung: The Austro-Hungarian Forces in World War I (2): 1916-18 (Osprey, 2003), str. 12.
- ↑ »Austro-hungarian-army.co.uk - Regimental Commanders 1859«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. februarja 2012. Pridobljeno 2. januarja 2012.
- ↑ »Austro-hungarian-army.co.uk - Regimental Commanders 1865«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. decembra 2018. Pridobljeno 2. januarja 2012.
- ↑ »Austro-hungarian-army.co.uk - Regimental Commanders 1879«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. februarja 2012. Pridobljeno 2. januarja 2012.
- ↑ »Austro-hungarian-army.co.uk - Regimental Commanders 1908«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. februarja 2012. Pridobljeno 2. januarja 2012.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]