1,1-dikloroetan

1,1-dikloroetan

1,1-Dichloroethane
Imena
IUPAC ime 1,1-dikloroetan
Priporočeno IUPAC ime 1,1-Dichloroethane
Druga imena etiliden klorid, etiliden diklorid
Identifikatorji
Številka CAS	75-34-3
3D model (JSmol)	Interaktivna slika
ChEMBL	ChEMBL45079
ChemSpider	6125
ECHA InfoCard	100.000.785
KEGG	C18247
PubChem CID	6365
UNII	0S989LNA44
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID1020437
InChI InChI=1S/C2H4Cl2/c1-2(3)4/h2H,1H3 Key: SCYULBFZEHDVBN-UHFFFAOYSA-N InChI=1/C2H4Cl2/c1-2(3)4/h2H,1H3 Key: SCYULBFZEHDVBN-UHFFFAOYAY
SMILES ClC(Cl)C
Lastnosti
Kemijska formula	C2H4Cl2
Molska masa	98,96 g/mol
Videz	brezbarvna tekočina
Gostota	1,2 g/cm³
Tališče	−97 °C (−143 °F; 176 K)
Vrelišče	57,2 °C (135,0 °F; 330,3 K)
Topnost v vodi	mešljiva z vodo 0,55 %
Nevarnosti
Plamenišče	−17 °C; 2 °F; 256 K
Meje eksplozivnosti	5,4–11,4%
NIOSH (ZDA varnostne meje):
PEL (Dopustno)	TWA 100 ppm (400 mg/m3)
REL (Priporočeno)	TWA 100 ppm (400 mg/m3)
IDLH (Takojšnja nevarnost)	3000 ppm
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

1,1-dikloroetan (tudi etilidenklorid; formula C₂H₄Cl₂) je enostaven kloriran ogljikovodik, brezbarvna oljnata tekočina s kloroformu podobnim vonjem. Je slabo topen v vodi, dobro pa se topi v večini organskih topil.

Letna proizvodnja v ZDA presega 500 ton. Največ se ga uporabi kot surovino za sintezo 1,1,1-trikloroetana. V majhnih količinah ga uporabljajo tudi kot topilo v proizvodnji plastičnih materialov, mineralnih olj, gume in maščob, pa tudi kot razmaščevalec, fumigant v sprejih za insekticide in v halonskih gasilnih aparatih.

Pri sobni temperaturi je precej stabilen; pri krekingu pri 400-500 °C in 1 MPa nastane viniklorid. V atmosferi se razgradi v času 62 dni, v principu zaradi fotolitične oksidacije s hidroksidnim radikalom.

Nevarne lastnosti

O njem nimamo veliko podatkov o toksičnosti. Je manj toksičen od 1,2-dikloretana, ki pa je eden izmed najbolj toksičnih.

Kot posledica široke uporabe je lahko prisoten v odpadnih vodah in v trdnih odpadkih. Iz onesnažene vode ali zemlje izhlapi, lahko pa delno pronica v podtalnico, kjer ostane dolgo časa. V človekovo telo se vnaša v glavnem preko dihal, lahko tudi preko prebavil (voda in hrana), pa tudi preko kože. Uvrščen je med možne karcinogene za ljudi. V večjih koncentracijah deluje narkotično, včasih se je zato uporabljal kot inhalacijski anestetik.

Glej tudi

• nevarne snovi