Pojdi na vsebino

Železov(II) sulfid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Železov(II) sulfid
Vzorec železovega(II) sulfida
Model osnovne celice
Imena
IUPAC ime
železov(II) sulfid
Druga imena
železov sulfid, fero sulfid
Identifikatorji
3D model (JSmol)
ChemSpider
ECHA InfoCard 100.013.881
  • InChI=1S/Fe.S/q+2;-2
    Key: GNVXPFBEZCSHQZ-UHFFFAOYSA-N
  • InChI=1/Fe.S/q+2;-2
    Key: GNVXPFBEZCSHQZ-UHFFFAOYAC
  • [Fe+2].[S-2]
Lastnosti
FeS
Molska masa 87,910 g/mol
Videz črna trdnina, tudi v grudah ali uprašen
Gostota 4,84 g/cm3
Tališče 1.194 °C (2.181 °F; 1.467 K)
zanemarljiva (netopen)
Topnost s kislinami reagira
Nevarnosti
Glavne nevarnosti samovžig
različna
Sorodne snovi
Sorodne snovi železov(II) oksid
železov disulfid
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

Železov(II) sulfid ali fero sulfid je kemična spojina s formulo FeS. Spojina ima pogosto primanjkljaj železa in je zato nestehiometrična. Uprašen železov(II) sulfid je piroforen, se pravi da se na zraku spontano vžge.

Kemijske lastnosti

[uredi | uredi kodo]

Železov(II) sulfid se lahko pridobiva s segrevanjem zmesi železa in žvepla:

Fe + S → FeS

S klorovodikovo kislino reagira, pri čemer se sprošča strupen plin vodikov sulfid, ki ima neprijeten vonj po gnilih jajcih. Reakcijo se v kemijskih laboratorijih uporablja za pridobivanje vodikovega sulfida v Kippovem aparatu.

FeS + 2 HCl → FeCl2 + H2S

Biologija in biokemija

[uredi | uredi kodo]

Če organska snov razpada v okoljih brez kisika ali z nizko vsebnostjo kisika, kakršna so na primer močvirja in mrtve cone jezer in morij, uporabljajo sulfate reducirajoče bakterije za oksidacijo organskih snovi v vodi prisotne sulfate, pri čemer kot stranski produkt nastaja vodikov sulfid. Nekaj vodikovega sulfida reagira s kovinskimi ioni v vodi in tvori v vodi netopne kovinske sulfide. Kovinski sulfidi, tudi železov(II) sulfid, so pogosto črne ali rjave barve in temno obarvajo mulj.

Odpadni produkt baterij iz reda Desulfovibrionales je mineral pirotit s formulo Fe(1-x)S, v kateri je x = 0-0,17.

Če se jajca kuhajo dolgo časa, lahko površina rumenjaka pozeleni. Barvo daje železov(II) sulfid, ki nastane v reakciji železa na površini rumenjaka z vodikovim sulfidom, ki se med segrevanjem sprošča iz beljaka.[1] Reakcija poteka mnogo hitreje v starih jajcih, v katerih je beljak bolj alkalen.[2]

Nastanek fero sulfida, ki se pojavi kot črna oborina na peptonskem železovem agarju, se lahko uporabi za razločevanje mikroorganizmov, ki proizvajajo cistein presnavljajoči encim cistein desulfhidrazo, in tistimi, ki ga ne proizvajajo.[3] Peptonski železov agar vsebuje amino kislino cistein in kemijski indikator feri amonijev citrat. Med razpadanjem cisteina se sprošča vodikov sulfid, ki reagira s citratom in proizvaja fero sulfid.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. B. Lowe (1937). Experimental cookery from the chemical and physical standpoint. John Wiley & Sons.
  2. H. McGee (2004). McGee on Food and Cooking. Hodder and Stoughton.
  3. Peptone Iron Agar Arhivirano 2015-03-23 na Wayback Machine.. Hardy Diagnostics. Pridobljeno 2. aprila 2015.