Šentanel

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Šentanel
Razglednica Šentanela 1918.jpg
Šentanel is located in Slovenija
Šentanel
Šentanel
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°34′21.71″N 14°52′32″E / 46.5726972°N 14.87556°E / 46.5726972; 14.87556Koordinati: 46°34′21.71″N 14°52′32″E / 46.5726972°N 14.87556°E / 46.5726972; 14.87556
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Koroška regija
Tradicionalna pokrajina Koroška (pokrajina)
Občina Prevalje
Površina
 • Skupno 4,45 km2
Nadmorska višina 681,4 m
Prebivalstvo (2019)[1]
 • Skupno 202
 • Gostota 45 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 2391 Prevalje
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Šentanel - Vas
LegaObčina Prevalje
RKD št.7637 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP20. oktober 1994

Šentanel (izgovori Šentanev) je naselje nad Prevaljami v Občini Prevalje. Njegovo ime izhaja iz starozaveznega imena Danijel, v nemščini zapisano St. Daniel, saj je bila leta 1755 župnija ustanovljena iz bližnjega Pliberka. Po drugi svetovni vojni so Sv. Danijel preimenovali v Spodnja Jamnica, sedaj pa je spet Šentanel.

V župniji deluje mešani pevski zbor, ki se je 1998 poimenoval po Luki Kramolcu. Vodil ga je nad 25 let Marijam Gerdej. Ta zbor je širil slovensko religiozno in posvetno pesem po različnih krajih v Slovenije in v tujini (Pliberk, Gradec, kjer so priredili koncert ob 10-letnici samostojne Slovenije). V Šentanelu je bil rojen in je živel tudi Andrejčev oča Ciril Marin, ki je pisec kronike in pevec.

V župnišču hranijo spise od 14. stoletja, ki pričajo o dejavnosti Sv. Danijela. Pomembni so zapisi o stolih v cerkvi (1763) in o bratovščini svetega Danijela, tudi iz tega obdobja, kjer so zapisana imena kmetij in naselij (Šentanel, Strojna, Jamnica, Dolga brda, itd.)

Znani ljudje, povezani s krajem[uredi | uredi kodo]

V Šentanelu so bili rojeni skladatelj Luka Kramolc, metalurg Mitja Šipek in organist Štefan Kramolc, sem pa je prihajal tudi Blaž Mavrel, ljudski pesnik iz bližnje Strojne, kjer je živel na Stontni. Tu je bil za duhovnika Franc Ksaver Meško (1901–1906).

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019. 
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 7637". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]