Šaban Bajramović

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Šaban Bajramović
Šaban Bajramović.IMG 3785.jpg
Kip Šabana Bajramovića v Nišu
Osnovni podatki
Rojstvo16. april 1936({{padleft:1936|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[1][2][…]
Niš[1]
Smrt8. junij 2008({{padleft:2008|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[4][1][…] (72 let)
Niš[1]
Slogiromska glasba, jazz
Poklicpevec, pisec pesmi
Leta delovanja1964–2008

Šaban Bajramović (srbska cirilica Шабан Бајрамовић), srbsko-romski pevec, * 16. april 1936, Niš, † 8. junij 2008, Niš.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Bajramović se je rodil v romski četrti Niša v družino s sedmimi otroki. Dokončal je le štiri razrede osnovne šole, nakar je moral začeti preživljati družino. Prve glasbene izkušnje je pridobil na ulici. Pri osemnajstih letih je zaradi dekleta dezertiral iz Jugoslovanske ljudske armade sredi služenja vojaškega roka, zaradi česar so ga obsodili na zaporno kazen na Golem otoku. Ustanovil je zaporniški orkester, ki je igral jazz (pesmi Louisa Armstronga in Franka Sinatre) ter španske in mehiške pesmi. V zaporu se je tudi naučil brati; po lastnih trditvah je v življenju prebral več kot 20.000 knjig.[5][6]

Veljal je za človeka, ki ni nikoli mislil na prihodnost, vdanega alkoholu in kockanju. Poročen je bil z Milico Bajramović, s katero je imel štiri hčere, vse izseljene v tujino.[5]

Zadnje mesece pred smrtjo je živel v revščini, težko bolan in brez prihodkov. Nekaj dni pred smrtjo mu je tedanji srbski minister za delo in socialne zadeve Rasim Ljajić obljubil ureditev pokojnine in izročil sto tisoč dinarjev enkratne denarne pomoči.[7] Umrl je za infarktom v kliničnem centru v Nišu. Njegovega pogreba se je udeležilo več državnikov in estradnikov s področja nekdanje Jugoslavije.[8]

Avgusta 2010 so mu na nabrežju Nišave v središču Niša odkrili spomenik.[9]

Glasbena kariera[uredi | uredi kodo]

Bajramović se je z glasbo začel profesionalno ukvarjati leta 1964.[6] Osnoval je skupino »Crna mamba«, s katero je sodeloval okoli dve desetletji.[navedi vir] Pet njegovih albumov iz let 1980–1983 je izdala ZKP RTV Ljubljana.[10] Do osemdesetih let je postal najprepoznavnejši pevec romske glasbe v Jugoslaviji in znan tudi v drugih državah po svetu. Nastopil je na povabilo Josipa Broza Tita, kot tudi indijskih voditeljev Džavaharlala Nehruja in Indire Gandhi.[11] Prislužil si je vzdevek »kralj ciganske glasbe«.

Med razpadom Jugoslavije se ni pojavljal v javnosti. Konec 1990. let je začel sodelovati z bosansko skupino Mostar Sevdah Reunion, s katero je leta 2001 izdal album in po prekinitvi še enega leta 2006.[12]

Rajši kot na velikih prireditvah je nastopal za honorar v gostilnah in na slavjih. Zaradi svojega nepredvidljivega obnašanja je bil nekoč prepovedan na jugoslovanski televiziji.[12] Z glasbeno industrijo se skoraj ni ukvarjal in tudi ni avtorsko ščitil svojih del, zaradi česar so jih pogosto prirejali in izvajali drugi pevci, med njimi Goran Bregović, Boban Zdravković, Dragan Kojić Keba ...[5]

Diskografija[uredi | uredi kodo]

Albumi[uredi | uredi kodo]

  • Šaban Bajramović (1977)
  • A šunen romalen – Slušajte me, ljudi (1980)
  • Tu romnije (1981)
  • Šaban Bajramović (1981)
  • Umirem – Kamerav (1982)
  • Mesium čaveja tari Jugoslavija – Ja sam momče iz Jugoslavije (1982)
  • Niška Banja (1983)
  • Sudbina si murni (1984)
  • Pijanica (1986)
  • Moro ilo (1987)
  • Šaban Bajramović, Beba Ibišević (1987)
  • Šaban Bajramović (1988)
  • Daje – Majko (1990)
  • Akava li životo (1992)
  • Zvezda, zvezda (1995)
  • Djelem, djelem – Ciganske balade (1995)
  • Šaban Car 1 (1995)
  • Kalamange avera (1995)
  • Šaban Car 2 (1995)
  • Maren ma dade (1996)
  • Kalo ćavo (1996)
  • Veruj mi (1996)
  • Kasandra (1997)
  • Gipsy Songs (1998)
  • Šaban Bajramović (1999)
  • Mostar Sevdah Reunion Presents Šaban Bajramović – A Gipsy Legend (2001)
  • Romano raj (2006)
  • Private (2008)

Singli in EP[uredi | uredi kodo]

  • Tamarske ciganske pesme (1968)
  • Ciganske pesme (1969)
  • Nataša / Merima (1969)
  • Ederlezi avela (1969)
  • Irena / Negotinka / Pismo mužu u tuđini / Što si tužna, mlada cigančice (1971)
  • Nedaj da patim (1971)
  • Kahav kapijav (1971)
  • Vasilica (1971)
  • Anife / Ljubav je sreća / Kada zvona zvone / Razvod braka (1971)
  • Duška (1973)
  • Todoro, Todoro (1974)
  • Herdelezi (Uranak) / Ki sofija me geljum (Gde da je nađem) (1975)
  • Nani, nani / Sonaj temerav (1975)
  • Opa, cupa / Jek dive sabalje (1977)
  • Mangaula daje / Abre babi baba (1978)
  • Nići, nići, nići / Lidi, lidi, lidi (1979)
  • Irena (1982)
  • Geljan dade (2003)
  • Reconnection Vol. 1 (2008)[10]

Filmografija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Record #135209986 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. Discogs — 2000.
  4. http://www.independent.co.uk/news/obituaries/saban-bajramovic-gypsy-king-of-serbia-845067.html
  5. 5,0 5,1 5,2 "BIO JE NEPONOVLJIV / Odrastao u bijedi, zbog djevojke pobjegao iz vojske pa završio na Golom otoku. Pio je i trošio kao da nema sutra, a umro u bijedi". 100posto.hr (hrvaščina). 16. april 2019.
  6. 6,0 6,1 "Kralj je umro kao prosjak". Jutarnji list (hrvaščina). 11. junij 2008.
  7. "Umrl romski muzikant Šaban Bajramović". RTVSLO.si. 8. junij 2008.
  8. "Sahranjen Šaban Bajramović". B92.net (srbščina). 12. junij 2008.
  9. "Otkriven spomenik Šabanu Bajramoviću". Večernje novosti (srbščina). 12. avgust 2010.
  10. 10,0 10,1 "Šaban Bajramović". Discogs. Pridobljeno dne 24. maja 2020.
  11. "Saban Bajramovic: Serbian esteemed as king of Gypsy singers". The Sunday Times (angleščina). 23. junij 2008.
  12. 12,0 12,1 "Saban Bajramovic: 'Gypsy king' of Serbia". The Independent (angleščina). 12. junij 2008.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]