Igra na srečo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Igralni kocki

Igra na srečo ali hazard (oziroma hazardiranje) je igra za denar, navadno s kartami, kockami, ruleto ali drugo pripravo, ki ni predvidljiva ali ne vodljiva. Izid igre je v veliki meri odvisen od naključja (sreče) in zelo malo ali nič od sposobnosti ali veščine igralca. Igre na srečo vključujejo tudi stave na loteriji, igranje lota in športne napovedi, pa tudi večina dejavnosti, kjer ena oseba tvega vložek v negotov dogodek, druga oseba pa ponuja nagrado ob njegovem uspehu. Hazardiranje lahko igralca povsem zasvoji. Igralca na srečo imenujemo tudi kockar.

V širšem pomenu besede je hazard tudi vsako nevarno dejanje oziroma obnašanje, pri katerem sprejemamo odločitve brez točnega poznavanja ozadja dogodka.

V nekaterih državah so stave in organizirane igre na srečo zakonsko prepovedane, nekatere države pa ostro predpišejo licence za takšno dejavnost.

Pri nekaterih igrah lahko spreten igralec dolgoročno računa na dobitek:

Nekatere igre pomenijo (spet na dolgi rok) gotovo izgubo za igralca oziroma dobitek za igralnico:

Tudi druge igre so lahko uporabljene za stave:

Igre na srečo se uvrščajo med zasvojljive dejavnosti, ki so v nekaterih državah zakonite. Zgodovinsko je bila igra na srečo namenjena vzdrževanju objektov vzreje oziroma zbiranju denarja za cilje, kjer je javni proračun v izgubi. Tako so postale stave pomemben del konjskih in pasjih dirk, pa tudi loterijskih dejavnosti ob vojnah.

Ob teh za javnost sprejemljivih dejavnosti so bile igre na srečo tudi ulična dejavnost poskušanja sreče. Deloma gre za razvedrilo, kjer iščemo zgodovinsko prve primerke stav na negotov dogodek. Z poznim srednjem vekom se pojav stav razširi v pomembno dejavnost. Prepoved organizacije takšnih iger naj bi preprečila pristop k dejavnosti, mnogi pa ugotavljajo, da prepoved le poveča zasvojenost igralca, ki ni kos ne igri, soigralcem ali neupravičenem upanju.

Igre se opirajo na naključje, ki ga zagotavljajo na veliko različnih načinov. Razumevanje pravil igre je tako pomemben izziv za igralca. Igre na srečo se razdelijo glede na število udeležencev med igre, kjer je čast igralca (ne)pomembna in igre za veliko (malo) igralcev. Po sami naravi igre na srečo je nepoštenost nekaznovana med igro. Pri igrah za veliko igralcev se veliko da na častno uporabo sredstev, dobrodelnost uporabe zbranega denarja in s tem razbremenjujejo krivdo neuspešnih igralcev.

Organizacija iger na srečo zahteva visoke etične standarde za uspešno delovanje. Nekatera mesta se financirajo predvsem z dejavnostjo iger na srečo in turizmom povezanim s takšnimi dejavnostmi (Las Vegas, Macao). Mnoge gostinske dejavnosti ponujajo ponudbo iger na srečo kot dodatno ponudbo, saj mnogim gostom igre ne nudijo veselja brez vložkov ali vidnega tveganja ali vidne nagrade.

Etika in igre na srečo[uredi | uredi kodo]

Le redke skupnosti goljufije, zlorabe in zaplete, ki so sestavni del iger na srečo in drugih dejavnosti, ki vključujejo veliko stopnjo negotovosti, razumejo kot sestavni del življenja. Praviloma predstavniki skupnosti takšne igre ne ponujajo svojemu članstvu. A družba raznolikih poslovnih stikov terja vzgojo tudi v skromnosti in negotovosti, igre na srečo pa so lahko za premožnega dobra vzgojna lekcija. Dokazano je, da nenehno delo, malo spanja, nenavadno visoka obremenjenost telesa in duha in samodokazovanje v predstavitvah lahko povzročita pojav "magičnega razmišljanja", tj prepričanja, da obnašanje posameznika lahko vpliva na ožje ali širše okolje, kar je ključno tvegano vedenje ob postavljanju stav.

Zunanje povezave:[uredi | uredi kodo]